Pridobljenih 6 mest na lestvici konkurenčnosti IMD, vendar 7 mest za srednjeevropskimi konkurentkami. Nefleksibilen trg dela, nenavadne menedžerske prakse in nizke mednarodne investicije so mlinski kamni okoli vratu gospodarstva.
Danes objavljena lestvica konkurenčnosti IMD žal ne pove veliko novega, saj je odsotnost sprememb na nekaterih področjih že zvezda stalnica. Lestvica podaja informacijo tako o tekoči uvrstitvi nas samih kot naših tekmic. Šest pridobljenih mest na lestvici 61 držav je dober dosežek. Relativna primerjava pa razkriva, da ni tako svetel, kot se zdi na prvi pogled.
Prvič. Za isto število pridobljenih mest sta napredovali tudi Slovaška in Latvija.
Drugič. Češka je s 27. mestom najbolj konkurenčna država v srednji in vzhodni Evropi, sledijo ji Litva (30), Estonija (31) in Poljska (33). Povprečje Višegrajskih držav je 37. mesto, kar je še vedno 6 pred Slovenijo.
Tretjič. Glavni dejavnik, skupen izboljšanju konkurenčnosti držav v Evropi, je znižanje javno-finančnega primanjkljaja. Vendar so to države dosegale na različne načine, tako z zniževanjem javne porabe kot večanjem davčne obremenitve. V Sloveniji žal predvsem prek zadnjega.
Pri gospodarski uspešnosti se je kot nova nevarnost pojavila potencialna selitev R&R zmogljivosti izven Slovenije, kar bi bilo precej v navzkrižju z visoko usposobljeno delovno silo. To bi pomenilo, da bi kvalitetni kadri odhajali v tujino, Slovenija pa bi imela zgolj stroške z njihovim izobraževanjem. Tu ponovno izpostavljamo potrebo po nujni večji razbremenitvi stroškov dela po vzoru Avstrije, ki naj bi znašala vsaj 1 % BDP-ja.
Poslovna učinkovitost je vezana tudi na gibanje produktivnosti, trg dela, razvitosti financ, menedžerskih praks in vrednost. Žal smo pri tem sklopu še vedno zgolj na 53. mestu, v zadnji osmini držav. Produktivnost se je sicer izboljšala, kar je povezano predvsem z dobrim delovanjem zasebnega sektorja, medtem ko smo pri trgu dela 3 mesta celo izgubili (56). Šibke menedžerske prakse povezujemo predvsem še vedno z visokim delom državnega lastništva ter neoptimalnim delovanjem nadzornih svetov. Tudi pri vajeništvu smo šibki, kar dokazuje, da se je izobraževalna sfera povsem odcepila od potreb gospodarstva. To je velika škoda za državo, saj je število prostih delovnih mest v predelovalnih dejavnostih najvišje v zadnjih sedmih letih. Gospodarstvo bi v tem trenutku zaposlilo 3.000 delavcev, pa jih ne najde.
Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS: »Psi lajajo, karavana gre svojo pot, je bil pristop, ki ga je Slovenija ubirala zadnjih nekaj let pri odnosu do konkurenčnosti. Zaostanek pri tem se pozna v družbenem standardu vsakega posameznika. Zato podpiramo vsa prizadevanja za reforme na kritičnih področjih, ki nas vlečejo navzdol. Ohranimo dober moment napredka ter poiščimo odgovore na izzive gospodarstva!«