Leto 2015 zaključujemo optimistično. Zadovoljni smo lahko tako nad rezultati kot nad obeti. Za Slovenijo je ključno, da je prek uspeha izvoznikov zaustavila negativne trende na trgu dela, ter s tem povrnila potrošnikom del optimizma. Ti so za zdaj še neizkoriščen potencial, ki naj bi v 2016 prinesel nasmeške tudi družbam, ki so storitveno usmerjene na domač trg.
Izpostavljamo:
- Okrepljena menjava z Nemčijo, nižja z Rusijo
- Evro še izgublja
- Najvišja rast plač v sektorju države
- Počasen upad brezposelnih
- Višja proizvodnja ob ustvarjenih zalogah surovin
- Več nakupov težjih tovornjakov

Seznanite se s trendi v razvitih in razvijajočih ekonomijah, napovedmi cen svetovnih surovin, aktualnimi panožnimi trendi. Tovrstne in še mnogo drugih informacij za načrtovanje poslovanja boste našli v novi številki revije KONJUNKTURNA GIBANJA, št. 3, december 2015 z naslovnim "Cenovni in surovinski dejavniki v prid potrošnji". Priporočeno poslovno orodje zaposlenih v kontrolingu, financah, upravi in nadzornih svetih.

Izpostavljamo:
• svet v nižji prestavi,
• cene surovin (že) dosegle dno?,
• odpornost slovenskega gospodarstva spet na preizkušnji,
• rast trga dela ob strukturnih šibkostih,
• obrestne mere nižje,
• izvozno povpraševanje v korist industriji,
• iztek evropske perspektive,
• rast storitvenih panog poganja tudi potrošnja.

Napovedi svetovnih cen surovin 2015 - 2016
Svetovne cene surovin so bile najvišje v drugem četrtletju 2011 in so od takrat naprej močno upadle. Dolarski indeks HWWI, ki obsega 30 surovin v razmerju njihove pomembnosti, je bil v septembru 2015 54 % nižji od tistega v rekordnem četrtletju. Cenovni vrh je bil nekako posledica močnega monetarnega stimuliranja investicij na Kitajskem. Preobrat je bil posledica manjše in drugačne strukture gospodarske rasti na Kitajskem ter šibke gospodarske kondicije v EU. Upad povpraševanja so pri kar nekaj surovinah spremljale naraščajoče kapacitete (železova ruda in železo). Pri teh surovinah je namreč čas od ugodnega cenovnega signala do končne investicije lahko dolg tudi desetletje, kar pomeni, da visokim cenam v enem desetletju lahko sledijo nizke v naslednjih nekaj letih.

Slovenske gospodarske družbe zelo optimistično pričakujejo gospodarsko leto 2016, medtem ko so bila pri oceni za leto 2015 nekoliko previdna. Izzivi slovenska gospodarstva so povezani z vplivom glavnih zunanjih okoliščin za učinkovitost poslovanja. Tako tuje kot domače povpraševanje in stroški dela so ključne pojasnjevalne spremenljivke za slovenske družbe. Pomembnost pogojev financiranja se znižuje, kar je posledica zniževanja zadolženosti ter večje sposobnosti samostojnega financiranja investicij. Slovenske družbe so previdne pri napovedi o prodaji na domačem trgu v letu 2015 in precej bolj optimistične za leto 2016. Raven optimizma naj bi med letoma najbolj porasla pri mikro in malih družbah. Pri napovedih prodaje na tujih trgih so pričakovanja že tretje zaporedno leto visoka, vendar nižja kot v vprašalniku za leto 2014. Raven izvoznega optimizma je za leto 2016 glede na 2015 nekoliko višje po vseh velikostih družb.

Slovenija po enostavnosti poslovanja (lestvica Doing Business) boljša pred Madžarsko, Češko, in zaostaja za Nemčijo, Avstrijo, Poljsko. Slovenija je z ostalimi državami daleč najboljša na področju ustanavljanja podjetji, zaščite investitorjev, kakor tudi na področju plačevanja davkov, daleč najslabši pa na področju pridobivanja posojil in sodnem uveljavljajo pogodb.

Izboljšanja:
registracija lastništva; čezmejno trgovanje, reševanje insolvenčnosti

Poslabšanja:
pridobitev posojila, dostop do električne energije, ustanovitev podjetja

Preberite se več o vplivu nafte na nižje cene kmetijskih surovin in poletnih mesecih, ki so bili usodni za gradbeništvo.

Izpostavljamo nekaj glavnih poudarkov:
• Cenovne škarje v prid slovenski industriji
• Osnovna obrestna mera še naprej negativna
• Najhitrejša rast plač v financah
• Dobra turistične sezona in porast gostincev
• Cene kmetijskih surovin v znamenju nafte
• Industrija se krepi
• Poletni meseci usodni za gradbeništvo
• Krepitev transporta

Leto 2016 v znamenju padca investicijske in porastu zasebne potrošnje.

V letu 2016 se pričakuje počasnejšo gospodarsko rast kot v letošnjem letu, ki jo bo narekovala krepitev zasebne potrošnje in upad investicijske potrošnje. Rast zasebne potrošnje spodbujajo predvsem boljše razmere na trgu dela in nizke obrestne mere. Najnovejša napoved skupina SKEP GZS za leto 2015 napoveduje 2,5- in za 2016 1,8-odstotno gospodarsko rast.

Poudarki:
- Okrepljena zasebna potrošnja pomemben dejavnik k rasti BDP
- Strateško pomembne investicije vezane na evropske projekte
- Za 1,8 odstotnih točk višja rast izvoza od uvoza v zadnjem desetletnem obdobju
- Državna nekoliko več za potrošnjo svojega delovanja

Rast registracij novih vozil že od lani Nižanje obrestnih mer, boljši pogoji kreditiranja, izboljšanje trendov na trgu delovne sile in tudi padajoče cene goriv so po vrsti slabih let za evropsko avtomobilsko industrijo vplivali na pozitivne premike pri registracij novih vozil. Trgovina z motornimi vozili se je v prvih sedmih mesecih v Sloveniji letos okrepila za 14 %. Po poročanju ACEA - Evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev je bilo v prvih osmih mesecih letošnjega leta registriranih v EU-28 za 8,6 % več novih osebnih avtomobilov, kar kaže na vsesplošno okrevanje tega trga. Če pogledamo največje prodajne trge avtomobilistov, je Španija v letu dni zabeležila največji porast registracij (23,3 %), sledijo ji Italija (10,6 %), Francija in Nemčija (10 %), Velika Britanija (9,6 %) ter Francija (6,2 %). V Sloveniji je bilo ta čas registriranih za 20,9 % več novih osebnih vozil. Tako se je v prvih osmih mesecih število registracij novih osebnih avtomobilov v EU povečalo skoraj za 9 %, ter preseglo 9 milijonov enot (9.056.539).

Seznanite se z podrobnejšimi razlagami rezultatov poslovanja gospodarstva v 2014 na osnovi letnih poročil. Slovenske gospodarske družbe so kot celota leto 2014 zaključile razmeroma uspešno, bistveno bolje kot v letu 2013 in najuspešnejše v zadnjih šestih letih. Število aktivnih družb se je povečalo za 3,7 % na 63.590, vendar tolikšna dinamika ne odraža realno stanje in trende v gospodarstvu. V preteklih letih je bilo namreč povečanje števila družb predvsem posledica davčne optimizacije ter tudi zlorabe zakonodaje o gospodarskih družbah z veriženjem podjetij, manj pa zdrave podjetniške iniciative.