Banka Slovenije je na tiskovni konferenci 9. oktobra napovedala zaostritev ukrepov na področju potrošniških kreditov, katerih letna rast presega 10 % vsa zadnja 3 leta. Ti naj bi stopili v veljavo že z 1. 11. ter naj bi postali zavezujoči, vendar naj bi omogočali tudi določena odstopanja. Najdaljša ročnost potrošniških posojil naj bi bila po novem 7 let (15 % posojil bi lahko dosegalo ročnost tudi do 10 let), hkrati pa naj bi kreditojemalcem po poplačilu mesečnega stroška kredita ostalo več sredstev, kot je to veljalo prej. Kreditojemalcem mora tako po poplačilu mesečnega obroka posojila ostati še 76 % bruto minimalne plače, v koliko pa ima vzdrževane člane, se ta znesek še poviša. Pri tem seveda novim pravilom »ne gre na roke« niti dejstvo, da se minimalna plača z 1. 1. 2020 dviguje za 6,1 % na 941 EUR. Po ocenah Združenja Bank Slovenije bi s to spremembo velik del prebivalstva postal kreditno nesposoben. Dodatno težavo pri tem predstavlja, da tem pravilom niso zavezani leasingi ali tuji finančni posredniki. Tudi sivi trg posojil bi zaradi te spremembe utegnil dobiti večji zagon, kar pa del prebivalstva izpostavlja tveganjem.

Nemški indeks ZEW se je oktobra nekoliko znižal glede na predhodni mesec (-25,3), kar je bilo na zgornji meji našega intervala pričakovanj (med -25 in -30). Avgustovska industrijska proizvodnja je bila v Nemčiji medletno nižja za 4 %, izvoz podobno (-3,9 %). Pri strojegradnji je bil promet medletno nižji za 3,4 %, od tega je bil na domačem trgu nižji za 2,7 %, v na tujih trgih pa za 3,9 %. V države EU je bil izvoz medletno višji (+2,1 %), medtem ko je v drugih državah upadel kar za 7,1 %. 60 % podjetij v nemški strojegradnji pričakuje, da se bodo razmere v naslednje pol leta še poslabšale. V območju evra je bil pesimizem podoben kot v Nemčiji, pričakovanja so se poslabšala tudi v ZDA in na Japonskem. Že sedmo zaporedno četrtletje so se ocene gospodarske rasti pri nemških finančnikih znižale.

Septembrski globalni indeks nabavnih menedžerjev ni bil bistveno drugačen od avgustovskega, kjer so po rasti prednjačile storitvene dejavnosti (finance, storitve za potrošnike). Znotraj predelovalnih dejavnosti so imele višjo rast sektorji hrane in pijač, visoko-tehnološke opreme in zdravil. Padci so bili največji v kovinah in rudninah, avtomobilih in kemijski industriji. Glede sektorja avtomobilov je potrebno povedati, da je padec novih naročil najnižji od aprila, kljub temu pa se je število zaposlenih v dejavnosti skrčilo. Pričakovanja o rasti proizvodnje so se nekoliko izboljšala. Če pogledamo le Evropo, se je poleg prej naštetih dejavnosti proizvodnja zmanjševala še v papirni industriji in industrijskih proizvodih, medtem ko je bila rast znotraj industrije prisotna le v proizvodnji hrane in pijač.

Svetovni indeks nabavnih menedžerjev, ki ga izračunava banka J. P. Morgan, je septembra upadel na najnižji nivo v zadnjih treh letih in pol (51,2), kar pomeni, da se svetovna rast še vedno upočasnjuje. Obseg novih naročil se povečuje zelo počasi, predvsem zaradi neznank o razpletu trgovinskih vojn, ki vplivajo na šibko mednarodno blagovno menjavo. Število novih delovnih mest je prenehalo nastajati, predvsem zaradi znižanja naročil v predelovalni dejavnosti, kar večje zaposlovanje v storitvenih dejavnostih ni moglo nadomestiti. Na Japonskem, v Nemčiji, Franciji, Italiji, Španiji, Braziliji, Rusiji in na Irskem se je zaposlenost še povečevala, v ZDA in Združenem kraljestvu pa že zniževala. Med večjimi gospodarstvi najslabše kaže Nemčiji in Združenemu kraljestvu, medtem ko se je v ZDA, Braziliji in Italiji optimizem nekoliko okrepil. Počasnejša rast naj bi doletela še Francijo, Španijo, Rusijo in Irsko.

Ponedeljkova objava o kompozitnem indeksu nabavnih menedžerjev v območju evra je bila slaba ter pod našimi pričakovanju in pričakovanji trga. Vrednost indeksa je bila 50,4 (še avgusta 50,4), kar je bila nova najnižja vrednost po več kot šestih letih. Pri tem se je indeks proizvodnje še dodatno znižal na 45,6, indeks storitvenih dejavnosti pa na 52. Vse bolj očitno je, da padec v industriji »vleče« navzdol tudi storitve, sploh tisti del, ki je vezan na povpraševanje v industriji (transport, montaža strojev in naprav ipd.). Knjiga naročil je upadla še deveti zaporedni mesec, ker se nova naročila proizvodov in storitev še vedno znižujejo. Ključni razlogi za tako nizko razpoloženje med nabavniki so bile trgovinske vojne, geopolitične napetosti, vprašanja, vezana na brexit, ter padec v globalni prodaji vozil ter s tem povezanimi strukturnimi spremembami, ki povsem rušijo prodajo osebnih vozil z dizelskim pogonom. ...

Razpoloženje potrošnikov se je v septembru poslabšalo že drugi mesec zapored. Tokrat se je poslabšalo kar za 4 odstotne točke in je padlo na raven s konca leta 2016, medtem ko je bilo v letih 2017 in 2018 najvišje v celotnem obdobju, odkar ga spremljamo. Kljub poslabšanju je bilo še vedno višje od dolgoletnega povprečja (za 8 odstotnih točk). Poslabšale so se vrednosti vseh štirih kazalnikov, ki sestavljajo kazalnik zaupanja potrošnikov: pričakovanje glede števila brezposelnih za 6 odstotnih točk, glede gospodarskega stanja v državi za 5 odstotnih točk, glede varčevanja za 4 odstotne točke, glede finančnega stanja v gospodinjstvu pa za 2 odstotni točki. Ključen razlog za poslabšanje razpoloženja je iskati v več negativnih informacijah iz mednarodnega okolja, ki lahko potencialno prizadenejo tudi Slovenijo.

Nemški inštitut iz Leibniza, IFO, je v četrtek, 12. 9., objavil, da v tretjem četrtletjem 2019 pričakuje vnovično majhno krčenje nemškega BDP, podobno kot v drugem (za -0,1 %), kar bi pomenilo tehnično recesijo za največje evropsko gospodarstvo, ki prispeva petino k BDP v EU-28. V celotnem letu naj bi rast znašala le še 0,4 %, kar je dve tretjini manj od prvotnih napovedi. Tudi v naslednjem letu (2020) naj bi bila rast nižja od prvotnih ocen, in sicer naj bi znašala 1,2 % namesto 1,7 %, kot je bilo predvideno prej.

Zadnja kitajska najava o dvigu carin na ameriški izvoz na Kitajsko bi poleg ameriških proizvajalcev močno prizadel tudi evropske, med drugim tiste, ki imajo tovarne na ameriških tleh ter določene tipe vozil izvažajo tudi na Kitajsko. To so BMW, Volvo, Mercedes in Daimler. Pri glavnini teh vozil je sicer vgrajeno precej manj slovenske dodane vrednostjo kot denimo na evropskem kontinentu. Carinska vojna prehaja v valutno, saj je kitajski juan po prebitju meje 7 juanov za 1 dolar zdaj na trgu vreden le še 7,15 (toliko več juanov je potrebno odšteti za 1 dolar), pri tem pa izgublja vrednost tudi proti evru. Ker med EU in Kitajsko ni novih carin, to povzroča, da je uvoženo kitajsko blago vse bolj konkurenčno na evropskih trgih, ter v določenih industrijah ustvarja velike cenovne pritiske. Tako EU ostane le možnost zaščite določenih industrij pred temi vplivi, kar odpira pot do tožbe Kitajske pred WTO. Druga pot je ameriška: uvedba carin ali drugih trgovinskih zaščit (kvote), med mehkimi načini velja omeniti še spremembo standardov.

V preteklem tednu je najbolj odmevala novica o gospodarski rasti v drugem četrtletju v EU-28, še posebej v Nemčiji, ki se je soočila s po tiho pričakovanim upadom BDP. Rast v EU-28 se je upočasnila na 1,3 % na letni ravni (predhodno četrtletje: 1,6 %), od tega se je v Nemčiji več kot razpolovila (z +0,9 % v 1. četrt. 2019 na +0,4 %). Glede na predhodno četrtletje se je BDP znižal za 0,1 %, kar pomeni spremembo v okviru statistične napake (padec je lahko ob morebitni kasnejši reviziji za 0,2 odstotne točke višji, ali pa ga morda tudi ni bilo ter so Nemci beležili celo majhno rast). V tem trenutku še vedno ne moremo govoriti o tehnični recesiji, saj je pogoj, da BDP upade dve zaporedni četrtletji - v primeru Nemčiji bi se to lahko najverjetneje zgodilo že z naslednjim četrtletjem.