Inštitucije v Nemčiji, ki sicer predstavlja četrtino BDP v EU-28, kar tekmujejo, katera bo pri napovedih previdnejša. Inštitut v Kielu je skupaj s petimi nemškimi inštituti v začetku aprila napovedal le še 0,8-odstotno realno rast v Nemčiji (mimogrede, 0-odstotno v Italiji), pri čemer je splošno znano, da so njegove napoved med konservativnejšimi. Minister za gospodarstvo je 17. aprila celo ocenil, da naj bi bila rast le pri 0,5 % (še pred letom dni: 2,1 %), kar naj bi odsevalo tekoče slabše podatke o industrijski proizvodnji. Pomembno je tudi izpostaviti, da je zvezni kabinet isti dan potrdil Program stabilnosti, ki določa višino javnih izdatkov na osnovi projekcije o 1-odstotni rasti BDP.

Podatki o slovenski blagovni menjavi in industrijski proizvodnji v februarju so presenetili. Februarski izvoz blaga je bil višji za 12,2 %, uvoz pa za 9 %. Medletna rast je bila v prvih dveh mesecih precej podobna. Rast cen nepremičnin v EU-28 (ter tudi v območju evra) se je v zadnjem četrtletju presenetljivo nekoliko umirila (+4,2 %). To bo znižalo zaskrbljenost dela ekonomistov, ki nizke obrestne mere vidijo kot sistemsko nevarnost, ki prispeva k napihovanju balona cen nepremičnin (predvsem v večjih urbanih središčih). Strošek dela (bruto 2) na delovno uro v Sloveniji je v letu 2018 znašal 18,1 EUR, kar je bilo 2,7 % več kot v 2017.

V svetovnem poslovnem tisku je močno odmeval februarski padec novih naročil v nemški predelovalni industriji, ki se je še poglobil (-8,4 %) glede na januarskega (-3,6 %, oboje medletno). Naročila iz drugih držav (izven območja evra) so se znižala trikrat bolj kot iz območja evra. Prav tako so bili pod večjim pritiskom proizvajalci trajnih dobrin (avtomobilisti).

Dunajski inštitut za mednarodne ekonomske študije (WIIW) je 27. marca objavil svežo napoved za 23 gospodarstev srednje, južne in vzhodne Evrope. V njem ugotavlja, da naj bi bile rasti v naslednjih 2-3 letih nižje. V tej skupini držav bo nekoliko pričakovano rast nadpovprečna v državah, kjer je stopnja razvitosti najnižja (Kosovo, Albanija in Moldavija), medtem ko bo najpočasnejša v Rusiji, Belorusiji in Turčiji. Glavna nevarnost za upočasnjevanje rasti predstavljajo ameriški protekcionizem, brexit in šibka dinamika v območju evra. V skupini srednjeevropskih držav Sloveniji napovedujejo 3,2-odstotno rast v 2019 in 3-odstotno v 2020. Pri tem je pomembno, da naj bi imela Slovenija še vedno daleč največji presežek na tekočem računu (med 6 in 7 % BDP), kar pomeni, da bo izvozna konkurenčnost ostala visoka. V sredo (3. 4. ) bo vredno spremljati globalni kazalnik razpoloženja sektorjev, ki ga bo objavila banka JP Morgan. Med ostalimi podatki velja izpostaviti še gibanje proizvodnih naročil v Nemčiji, industrijskega sentimenta v ZDA (ISM), korejskega izvoza in ameriške prodaje na drobno.

Ameriški kongres naj bi pripravljal nove sankcije proti Rusiji (zaradi zasedbe dela Ukrajine), ki naj bi bile usmerjene tudi proti evropskim družbam, ki z ruskimi podjetji že poslujejo. Sodelovanje med Italijo in Kitajsko je kot kaže prešlo že na operativno raven, saj se omenja več kot 50 projektov. Eden izmed pomembnejših je 5-milijardna investicija v pristanišče Palermo, ki naj bi poleg Pireja postalo pomembno vozlišče za kitajsko blago. V ponedeljek, 18. 3., bodo znani podatki o trgovinski menjavi v območju evra, kot tudi podatki o prostih delovnih mestih v zadnjem četrtletju leta 2018. Podatki o razpoloženju slovenskih potrošnikov bodo na voljo v četrtek, 21. 3.

Svetovna proizvodnja avtomobilov se krči. Februarski podatki o razpoloženju nabavnih menedžerjev po vsem svetu so razkrili, da se je globalno gledano skrčila aktivnost (proizvodnja in prodaja) v sektorjih rudarstva, avtomobilske industrije, telekomunikacij, papirja in industrijskih proizvodov.

Februarski podatki o razpoloženju nabavnih menedžerjev so razkrili, da se je globalno gledano skrčila aktivnost (proizvodnja in prodaja) v sektorjih rudarstva, avtomobilske industrije, telekomunikacij, papirja in industrijskih proizvodov. Na drugi strani je bila aktivnost precej višja v storitvenih dejavnostih, povezanih s financami, programsko opremo, transportom ter hrano in pijačo. Svet Evropske centralne banke se je na napoved ohlajanja evrskega gospodarstva odzval s pričakovanim arzenalom ukrepov, ki so ošibili evro napram dolarju. To je dobro za evropsko izvozno gospodarstvo. Obrestne mere tako ostajajo ničelne do konca leta 2019, znova pa naj bi zagnali dražbe dolgoročnih likvidnostnih posojil, s katerimi naj bi ohranili nizko raven obrestnih mer ob daljših pogojih izposojanja. V Nemčiji naj bi pripravljali velik investicijski paket zvezne države, in sicer v omrežja 5G, zmogljivosti za proizvodnjo električnih baterij ter druge naložbe v umetno inteligenco. V naslednjih treh letih naj bi temu Nemci namenili 155 milijard evrov, kar je okoli 2 % BDP letno. Baterije za shranjevanje elektrike naj bi se vse bolj uporabljale tudi v stanovanjskih objektih, kamor velika sredstva v raziskave vlagata tudi Siemens in Shell.

Vsaj v prvem četrtletju 2019 bo prispevek izvoza oziroma predelovalnih dejavnosti k rasti dodane vrednosti v slovenskem gospodarstvu minimalen. Gradbeništvo in trgovina naj bi beležili dobro leto. Aktualni podatki v svetu in še posebej Evropi, ki so relativno šibki prav za industrijski del gospodarstev dvigujejo verjetnost, da bomo v naši spomladanski napovedi rast ustrezno revidirali nekoliko navzdol. Izven EU-28 je zaupanje v gospodarstvu najbolj poraslo novo-oklicani državi Severni Makedoniji, in sicer za 7 točk. Del nastale mednarodne pozornosti bi se utegnil odraziti v dodatnem dvigu tujih naložb v državi. V ponedeljek, 4. marca bodo znani podatki o razpoloženju v južnokorejski in tajvanski industriji. Ti so zelo pomembni, saj je industrija v teh državah pomembna za globalno električno in elektronsko industrijo. Na voljo bo tudi poplava podatkov o razpoloženju v gradbeništvu in storitvah v ključnih evropskih državah (5. in 6. marec).