Leto 2020 je zaznamovala epidemija COVID-19, kar je vplivalo predvsem na vse ključne ekonomske agregate, najbolj pa na prodajo. Državne pomoči, ki so jih družbe in samostojni podjetniki koristili, so ublažili padec dodane vrednost in ohranili pretežen del zaposlenosti. Neto dobiček je upadel predvsem zaradi vnovičnih odpisov in prevrednotenj v energetski skupini, kar ne moremo pripisati epidemiji.
Gospodarske družbe so v 2020 prvič zabeležile 6,8-odstoten padec prodaje, kar je bil najvišji padec po letu 2009 (-15,5 %). Pomembna razlika pa je bila v tem, da je epidemija prizadela druga področja kot finančna kriza v 2009, ki je predvsem prizadela izvozna področja. Dodana vrednost je namreč v 2009 upadla za 9 %, v 2020 le za 1,1 %. Ob tem je padec prodaje v trgovini bil povezan predvsem z znižanjem prodaje naftnih derivatov, kar je vplivalo na zgodovinsko najvišjo bruto maržo (25 %), ki je bila od dolgoletnega povprečja višja za 2,2 odstotni točki. Nižje cene surovin so dodatno pozitivno prispevale k dvigu bruto marže v predelovalnih dejavnostih.
EBITDA je v 2020 upadla za 6,3 % oz. za 611 mio EUR, kar je bilo denimo še vedno za 3 % več kot v 2018. Odpisi vrednosti so se povečali za 415 mio EUR, tako zaradi rasti amortizacije (+197 mio EUR) in prevrednotovalnih odhodkov (+217 mio EUR). Poslovno izid se je tako znižal za 1 mrd EUR. Finančni izid je bil slabši za 850 mio EUR (predvsem zaradi finančnih slabitev), kar je vplivalo na 1,9 mrd EUR nižji EBT (dobiček pred davki). Plačilo davka na dobiček je bilo skoraj nespremenjeno, kar pomeni, da se je neto dobiček znižal podobno kot dobiček pred davki.
Še niste prejemnik gradiv Analitike GZS? 📰