7. teden 2026
Padec industrijske proizvodnje v predelovalni dejavnosti prisoten tudi v visoko tehnološki proizvodnji
Industrijska proizvodnja v predelovalni dejavnosti v Sloveniji je bila v letu 2025 nižja za 1,5 % in je bila s tem najnižja v zadnjih štirih letih. To nakazuje na strukturne izzive v industriji, ki se sooča še z večjim pritiskom azijske in regionalne konkurence, nekonkurenčnimi cenami energije in rastočimi stroški dela z izrazito negativnim vplivom na delovno intenzivne predelovalne dejavnosti. Omenjeno je skupaj s cikličnim upadom naročil, ki se sicer po naši oceni postopoma bliža preobratu, pripomoglo k nizki oceni izkoriščenosti proizvodnih kapacitet. Ta je ostala medletno podobna, vendar druga najnižja v zadnjih petih letih, kar se odraža v pesimistični oceni konkurenčnosti izvoznikov na trgih zunaj EU, ki je bila najnižja v zadnjih 12-ih letih. K manjši izvozni konkurenčnosti je med drugim prispeval močnejši evro napram ameriškemu dolarju, dvig carin na uvoz tujega blaga v ZDA in posledična zunanjetrgovinska negotovost. Vseeno je potrebno izpostaviti, da so bili podobno izzivi enaki za Hrvaško, vendar je industrijska proizvodnja v 2025 na Hrvaškem porasla za 5,2 % (https://dzs.gov.hr/vijesti/industrijska-proizvodnja-u-prosincu-2025-porasla-za-4-5-na-godisnjoj-razini/2453).
Obseg proizvodnje v predelovalni dejavnosti v letu 2025 najmanjši v zadnjih štirih letih
Skupna vrednost industrijske proizvodnje je v letu 2025 v Sloveniji po prvi oceni po podatkih z izločenim vplivom koledarja, v primerjavi s predhodnim letom, upadla za 1,8 %. To predstavlja že tretji zaporedni letni padec industrijske proizvodnje (2024: -1,2 %; 2023: -5 %). K padcu industrijske proizvodnje je prispevala manjša proizvodnja v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (-2,6 %) in v predelovalni dejavnosti (za odstotek in pol), kar je nekoliko ublažila rast proizvodnje v rudarstvu (+3,7 %). Obseg proizvodnje v predelovalni dejavnosti je bil v letu 2025 najmanjši v zadnjih štirih letih in je zgolj rahlo presegel raven iz leta 2021. To nakazuje na strukturne izzive v industriji, ki se sooča s prihodom azijske konkurence, nekonkurenčnimi cenami energije in rastočimi stroški dela z izrazito negativnim vplivom na delovno intenzivne predelovalne dejavnosti. Omenjeno je skupaj s cikličnim upadom naročil, ki se sicer po naši oceni postopoma bliža preobratu, pripomoglo k nizki oceni izkoriščenosti proizvodnih kapacitet. Ta je ostala medletno podobna, vendar druga najnižja v zadnjih petih letih, kar se odraža v pesimistični oceni konkurenčnosti izvoznikov na trgih zunaj EU, ki je bila najnižja v zadnjih 12-ih letih. K manjši izvozni konkurenčnosti je med drugim prispeval močnejši evro napram ameriškemu dolarju, dvig carin na uvoz tujega blaga v ZDA in posledična zunanjetrgovinska negotovost. Z največjim pomanjkanjem novih naročil so se v letu 2025 soočali v proizvodnji usnja, kovin in papirja, medtem ko so o rasti novih naročil poročali v proizvodnji drugih vozil in plovil ter živilski industriji. Na padec proizvodnje v predelovalni dejavnosti je pravilno nakazala za odstotek in pol manjša poraba električne energije med predelovalnimi podjetji.
Več in podrobneje v prilogi.
Hitrejša rast uvoza od izvoza strojev in naprav znižala presežek v menjavi
V letu 2025 je vrednost izvoženega blaga iz držav EU-27 v države nečlanice EU-27 vrednostno porasla za 2 % glede na preteklo leto, kar predstavlja pospešitev rasti glede na rast v letu 2024 (+1,2 %). K temu je prispevala rast izvoza industrijskih proizvodov (+2,4 %), zlasti kemičnih proizvodov (+7,6 %). Zmerno je porasel tudi izvoz strojev in naprav (za odstotek). Upadel je izvoz energetskih surovin, kar je v skladu z nižjimi cenami surove nafte. Uvoz je v preteklem letu porasel za 2,4 %. K temu je pripomogel za desetino večji uvoz hrane in pijač, za 5 % večji uvoz industrijskih proizvodov, zlasti kemičnih izdelkov (+7 %) ter strojev in naprav (+5,7 %). Močno se je zmanjšal tudi uvoz energetskih surovin (-12 %).
Več v prilogi.
Na vrhuncu praznične nakupovalne mrzlice stagnacija nominalne prodaje v ZDA
Vrednost prodaje na drobno v ZDA je decembra na mesečni ravni ostala nespremenjena. Glede na to, da nominalna prodaja na drobno ni prilagojena za rast potrošniških cen, so na prodajo ob koncu preteklega leta lahko vplivale tudi praznične razprodaje. Stagnacija prodaje na drobno je bila precej pod oceno analitikov pri Reutersu (+0,4 %). Padec nominalne prodaje je bil prisoten v 8-ih izmed 13-ih kategorij. Upadla je prodaja v trgovinah s pohištvom (za odstotek), oblačili (-0,7 %), elektroniko (za pol odstotka) in v avtomobilskih salonih (-0,2 %). Porasla je prodaja v trgovini z gradbenim materialom (+1,2 %) in trgovini s športno opremo, glasbili, knjigami in pripomočki za prosti čas (za pol odstotka). Rast prodaje na drobno, brez motornih vozil in goriv je ostala nespremenjena. Vir: US Department of Commerce
Semafor napovedi
V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:
SLOVENIJA: Leto 2025 zaznamovano s proizvodnim krčem
Januarja najnižja rast cen hrane v zadnjih 10-ih mesecih
Število registracij novih pravnih oseb četrto leto zapored manjše
Predelovalne dejavnosti z največ prostimi delovnimi mesti v zadnjih dveh letih
Blagovna menjava ponovno zdrsnila v primanjkljaj
V letu 2025 najbolj porasel obseg opravljenih specializiranih gradbenih del
EVROPA: Nižje cene surove nafte znižale primanjkljaj EU-27 pri menjavi energetskih surovin v letu 2025
SVET: Strma rast cen neželeznih kovin pri kitajskih proizvajalcih na začetku leta 2026
Upočasnjena rast cen najemnin ključna za nižjo jedrno inflacijo v ZDA
Cene pri proizvajalcih na Kitajskem upadle najmanj v zadnjem letu in pol
Dogodki v tekočem tednu: gibanje BDP v Sloveniji v zadnjem četrtletju 2025
Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike
Še niste prejemnik gradiv Analitike GZS?