Ključni izzivi v logistiki: hitro prilagajanje novim zahtevam trga in vlaganja v infrastrukturo. Trendi v proizvodnji že nekaj let vpeljujejo tehnologije in pravila, da proizvodna podjetja lahko do minute natančno vedo, kaj imajo na zalogi in kje. Sledenje zalog v realnem času je izjemno napredovalo s porastom uporabe internetne tehnologije, kjer so na voljo podatki v realnem času. Ključno pri tem je, da so ti podatki uporabni in primerni za analizo, oziroma uporabnik lahko iz njih zazna trende in ga avtomatsko opozarjajo na razne napake in potrebne ukrepe ter postopke v logistiki. Govorimo o inteligentnem poročanju, kjer je v tem procesu vse bolj pomembna tudi logistika ter seveda končna stranka – kupec.
Velik izziv v logistiki je tudi porast spletnega nakupovanja, kar je tesno povezano s sledenjem pošiljk namenjenih končnim kupcem. Kupci niso več pripravljeni čakati več tednov na svoje blago, zato so storitve, kot npr. dostava preko Amazona in drugih spletnih ponudnikov in storitve v oblaku vse bolj prisotne v realnosti. Svet postaja vse manjši, ostaja pa glavno načelo: kupec – naročnik je kralj. Tem sodobnim trendom v oskrbovalnih verigah se prilagajajo vsa uspešna logistična in transportna podjetja. Razvoj logistike je vse bolj hiter in upravičeno se panoga uvršča med najbolj perspektivne panoge, panoge prihodnosti. Večkrat poudarjeno dejstvo je, da je sam razvoj logistike tesno povezan tudi z vlaganji v infrastrukturo. Tega se zaveda večina držav, zato namenjajo znatna investicijska sredstva v infrastrukturo. V Sloveniji večkrat poudarjamo, da imamo velike prednosti za razvoj logistike, ki pa jih ne znamo dovolj izkoristiti.
Lanski sprejem dokumenta Strategije razvoja prometa smo v strokovnih krogih pozdravili, vendar podali nekaj konkretnih pripomb in stališč, ki bi jih po našem mnenju strateški dokument moral vsebovati. Na ministrstvu za infrastrukturo so sedaj končno uresničili napoved in v javno razpravo poslali predlog resolucije o Nacionalnem programu razvoja prometa v RS. Glede na razpravo ob sprejemu strategije razvoja so v dokumentu opredeljeni okvirni roki izvedbe posameznih projektov in tudi nosilci. Dani rok za javno razpravo o dokumentu bomo vsekakor izkoristili za pregled in pripombe. Predvsem se pričakuje, da bo iz predlaganega dokumenta možno kritično preveriti, kaj je bilo narejenega in bo mogoče iz vloženih sredstev preveriti rezultate.
V preteklem obdobju smo veliko časa namenili razpravi o enem od ključnih infrastrukturnih projektov v Sloveniji na področju železniške infrastrukture, drugem tiru Koper – Divača. Na Združenju za promet smo se aktivno vključili v to razpravo tudi z naročilom strokovne študije: »Analiza tveganj povezanih z neizgradnjo drugega tira Koper - Divača in možnih alternativ«, avtorjev dr. Jožeta P. Damijana, dr. Aleša Groznika ter dr. Bogdana Zgonca. Poleg tega je bila v okviru združenja ustanovljena tudi Iniciativa za modernizacijo železniške infrastrukture, kjer ves čas poudarjamo, da pri projektu drugega tira Koper – Divača ne gre za to, da ga potrebuje Luka Koper ali Slovenske železnice, oziroma ostali železniški operaterji, ki vozijo na tej trasi, ampak ga potrebuje slovenska logistika, potrebuje ga gospodarstvo v širši regiji, ki se oskrbuje pretežno skozi Luko Koper. Čimprejšnja izgradnja drugega tira tako pomeni pomembno infrastrukturno osnovo za hitrejši in po vseh dosedanjih trendih pričakovan razvoj slovenske logistike za nemoteno oskrbo trgov v Cenralni in Jugovzhodni Evropi. Makroekonomski učinki so pozitivni, kar je razvidno tudi iz prej navedene študije. Vsakršno odlašanje ali ponovno odlaganje začetka gradnje drugega tira pomeni verjetnost izgube dela konkurenčnih prednosti, ki jih imamo.
Po kriznem obdobju smo v slovenski logistiki zadnja leta na krivulji rasti in doseženi so rekordi, oziroma izenačitev predkriznih ekonomskih kazalnikov poslovanja podjetij v dejavnosti transporta in logistike. V anketi Združenja za promet, ki smo jo opravili med našimi člani, so napovedi za letošnje leto, kot tudi za leto 2017, zelo optimistične. Velika težava v panogi so še vedno administrativne zahteve ter pomanjkanje usposobljene delovne sile. Na Združenju za promet bomo na podlagi dobljenih rezultatov ankete, kot tudi ostalih predlogov članstva, skušali s svojimi aktivnostmi pomagati k hitrejši rasti panoge. Posebej veliko pozornosti pa bomo namenili aktivnostim za promocijo panoge ter odpravi še vedno prisotnih administrativnih ovir pri poslovanju podjetij.
Preko krize do rekordne logistike Ključni izzivi v logistiki: hitro prilagajanje novim zahtevam trga in vlaganja v infrastrukturo. Preberite več
Transportna podjetja za 2017 še bolj optimistična Transportna podjetja so bolj optimistična glede komponent napovedi za 2017, kot pa za leto 2016. Izjema so pričakovanja glede voznega parka. Preberite več
Azija in Pacifik pospešujeta, prebuja se Afrika Rast mednarodnega transporta spodbujata predvsem ladijski in letalski promet v Aziji in Pacifiku, največjo rast pa beležijo v Afriki. Preberite več Uber, avtonomna vozila, borze prevozov, … Digitalizacija bo kmalu vtkana v vse pore transportne in logistične dejavnosti. Izvajalcem bo omogočala ponujanje bolj kakovostnih storitev po nižji ceni, tudi manjšim podjetjem. Preberite več Poslovanje transporta v 2015 Gospodarske družbe v dejavnosti transporta poslovale uspešno. Poslovanje transporta v letu 2015 je bilo najboljše po letu 2008, kar je sledilo splošnim trendom v poslovanju gospodarstva. Družbe so ob močni izvozni podpori, nižji zadolženosti in nižjih stroških energije le še izboljšale poslovanje. Preberite več