Cenovni in surovinski dejavniki v prid potrošnji

Padci cen surovin, šibak evro ter zmernejša konsolidacija javno-finančnih primanjkljajev v povprečju delujejo ugodno na nadaljevanje gospodarske rasti v evroobmočju, ki še ni na željeni ravni. Zgodovinsko nizke obresti sicer še niso prepričale podjetij k investicijam, potrošnikov pa k večjim nakupom trajnejših dobrin, saj se takšne odločitve sprejemajo ob predpostavkah o trdnejšem zagotovilu prihodnosti. Na drugi strani evropski bančni sistem postaja varnejši, del pristojnosti nad nadzorom se je preselil v Frankfurt, kar omejuje morebitne stroške bodočih bančnih kriz. Potrošnik je tisti, ki naj bi v prihodnjem obdobju v Sloveniji in Evropi znova odločnejše prispeval h gospodarski rasti, na kar vplivajo trendi na trgu dela, plačah ter dostopnosti financiranja. Z zgodovinsko nizkih ravni se je končno začela povečevati prodaja osebnih vozil, cene nepremičnin v Evropi rastejo od 2014 naprej. V Sloveniji so se znamenja preobrata pojavila šele v drugem letošnjem četrtletju. Nakup nepremičnine pogosto pomeni tudi večje izdatke za obrtnike, prodajalce stanovanjske opreme in njihove proizvajalce. Torej dobre novice za storitveni sektor, za katerega je relevanten domači potrošnik. Dvig realnega razpoložljivega dohodka pa ni zgolj posledica izboljšanja razmer na trgu dela, k njemu prispevajo tudi nižji izdatki za transport in ogrevanje. Cene nafte vplivajo v nadaljevanju tudi na cenejše umetne mase, kmetijske izdelke ipd. Prav tako cenijo polizdelke, ter tudi ceno izkopa rud. Vse to se zlagoma vgrajuje v cene vsakodnevnih dobrin ter dviguje realno kupno moč. Na drugi strani je sentiment slovenskih potrošnikov zelo visok, prav tako se povečuje pripravljenost za nakup večjih dobrin, slabi pa primernost trenutka za varčevanje. Kar samo po sebi ni nenavadno, saj so se obrestne mere na stanovanjska posojila spustile na 2,3 %, kar je še vedno nekoliko nad povprečjem evroobmočja (1,9 %). Slovenska gospodinjstva so kot celota nizko zadolžena, približno dve tretjini manj kot v EU, vendar izdatnejšo rast kreditiranja preprečuje drugačna sestava potencialnih kreditojemalcev. Po vsaki močni gospodarski recesiji so novo ustvarjena delovna mesta manj plačana, prav tako se že nekaj časa strukturno povečuje število delovnih mest v bolj fleksibilnih delovnih razmerjih. Takšni zaposleni tako niso enako dobri posojilojemalci kot tisti, ki so v rednem delovnem razmerju ter so zaposleni za nedoločen čas. 

Revija bralcem ponuja vsebine iz: 

• svetovnega gibanja

• slovenskega gibanja

• panožnega gibanja

Več o reviji Konjunkturna gibanja