Fokusni komentar: Rak rana ekonomske svobode je tudi rak rana blagostanja

Po velikosti javne porabe glede na BDP smo na 8. mestu v EU, po velikosti njenega naraščanja pa na 4. mestu.

Slovenija je na lestvici ekonomske svobode 2016 zasedla 90. mesto med 178 mesti, kar pomeni nazadovanje za dve mesti. Znotraj evropske konkurence zasedamo šele 37. mesto. Korelacija med ekonomsko svobodo in gospodarsko uspešnostjo oziroma blagostanjem prebivalstva je visoka. Med ekonomsko najsvobodnejšimi evropskimi državami so Švica, Avstrija in Irska. Slovenska javna poraba znaša skoraj polovico BDP-ja, kar je v povprečju EU-28, vendar nad povprečjem držav s primerljivo razvitostjo. Po velikosti javne porabe v BDP smo tako na 8. mestu, po hitrosti njenega povečevanja pa na 4. (5 odstotnih točk je večja kot leta 2008).

Poglavitni črni lisi sta upravljanje javnih financ, kar je povezano z visokim javno-finančnim primanjkljajem in dolgom, ter nefleksibilnim trgom delovne sile. Javni dolg se je povečal s petine BDP-ja v letu 2007 na 80 % BDP, za obresti plačujemo več kot milijardo evrov letno.

Našo ekonomsko svobodo lahko povečamo predvsem z znižanjem javne porabe in umikom države s področij, kjer zasebni sektor lahko zagotavlja boljšo alokacijo kapitala. Delna privatizacija državnih družb je eden izmed ključnih vzvodov za dosego tega cilja, spremljati ga mora deregulacija poklicev in umik omejitev na trgu blaga in storitev.

Pripravila: Analitska skupina SKEP GZS

Fotogalerija