Pomen trgovskih podjetij
Presežen neto čisti dobiček iz leta 2008. Trgovske družbe, aktivne v 2015, so povečale neto čisti dobiček za 223,8 mio evrov (na 521,3 mio evrov, iz 297,5 mio evrov v 2014). Neto čisti dobiček trgovcev v 2015 je bil za 75,2 % glede na predhodno leto in za 124,6 % višji od dolgoletnega povprečja (2008-2014), ko je znašal 232,1 mio evrov. NČD je bil v zadnjih osmih letih najvišji v letu 2008 (446,9 mio evrov). Čisti dobiček se je v 2015 povečal za 11,1 % , čista izguba pa zmanjšala za 46,7 %. Višji neto čisti dobiček (+91,9 %) so ustvarile velike in srednje trgovske družbe (223,8 mio EUR in 194,4 mio EUR v 2014), mikro in majhne so povečale neto čisti dobiček za 43,7 % na 148,1 mio EUR. Med vsemi dejavnostmi je bila dejavnost G-Trgovina v 2015 (tako kot v 2014) druga največja panoga s 521,3 mio EUR neto čistega dobička.
K rasti čistega dobička so gledano po panogi družb vrednostno najbolj prispevale C-predelovalne dejavnosti (+ 165 mio EUR), L-poslovanje z nepremičninami (+79,8 mio EUR) ter G-trgovina (+69,6 mio EUR). Največji delež celotne čiste izgube so imele panoge D-oskrba z električno energijo in plinom (38,8 % celotne izgube), C-predelovalne dejavnosti (11,4 %), G-trgovina, vzdrževanja in popravila motornih vozil (8,6 %).
Nekaj poudarkov:
+75,2 % višji neto čisti dobiček (ali za 223,8 mio EUR). Najboljši neto izid (neto dobiček) v zadnjih osmih letih. Za 16,6-krat oz. za 190,5 mio EUR višji neto čisti dobiček v trgovini na drobno. Družbe z domačim kapitalom močno izboljšale neto izid. Več kot 50 % vsega neto čistega dobička so ustvarile družbe z domačim kapitalom. Velike in srednje družbe najbolj izboljšale neto izid. Posredništvo ustvarilo 47 % vsega neto čistega dobička, trgovina na drobno 39 %, trgovina z motornimi vozili 14 %. Trendni porast družb, porast zaposlenih prvič po krizi. Št. zaposlenih najbolj poraslo v trg. z vozili, upadlo v trg. na drobno. Trgovina z domačim kapitalom izgublja tržni položaj. Najvišjo, 49.792 EUR dodane vrednosti na zaposlenega izkazujejo družbe z tujim kapitalom. Številčno največja panoga posredništvo in trgovina na debelo z največ prodaje in neto izidom. Trgovina z motornimi vozili je beležila najvišjo rast prihodkov, 14,4 %.
Ob boljšem izvozu, nižjih odhodkih, boljši poslovni rezultat Trgovske družbe so v 2015 poslovale uspešno, a so dosegle nižje rasti kot v 2014. Po prvih nerevidiranih podatkih so skupaj realizirale 27.386 mio EUR čistih prihodkov ali za 2,2 % več kot v 2014 ter še za 4,2 % več od dolgoletnega povprečja (2008-2014).
Finančni izid najboljši zaradi nižjih oslabitev in odpisov Finančni izid je v letu 2015 znašal -89,8 mio EUR (v 2014-232 mio EUR) in je zaradi nižjih oslabitev in višjih prihodkov, nižji za 61,5 %. Od dolgoletnega povprečja je bil nižji za 70 %. Mnogo manjši delež kot v predhodnih letih predstavljajo finančni odhodki iz oslabitev in odpisov finančnih naložb, in sicer 28 % (64 % v 2014 in 75 % v 2013), ki so posledica odpisanih posojil povezanim ali drugim družbam, nižjih cen finančnega premoženja, nižjih vrednosti hčerinskih družb v skupini ipd.
Azija in Pacifik pospešujeta, prebuja se Afrika EBITDA je v 2015 porasla za 10,4 %, glede na dolgoletno povprečje (2008-2014) je višja za 4,6 %. Porasla je bolj kot dodana vrednost. Najbolj je EBITDA porasla v trgovini z motornimi vozili (za 23,8 %), ter v trgovini na drobno za 13,8 %.
Nižja dodana vrednost trgovskih družb z domačim kapitalom V 2015 je dodana vrednost na zaposlenega pri trgovskih družbah znašala 39.126 EUR in je predstavljala 95,1 % slovenskega povprečja (41.124 EUR na zaposlenega). Dodana vrednost na zaposlenega kot merilo produktivnosti dela, se je za trgovske družbe v primerjavi z 2014 nominalno povišala za 3,5 %, oziroma, ob upoštevanju cen življenjskih potrebščin (deflaciji -0,5 %) realno za 4 %. Razdolževanje v vseh panogah trgovine Kazakniki zadolženosti so se tudi v 2015 v trgovskih družbah znižali. Trgovske družbe so imele v 2015 med celotnimi viri sredstev 40,4-odstotni delež kapitala (39,6 % v 2014), v dolgoletnem povprečju je ta znašal 35,6 %. Neto finančni dolg na EBITDA se je znižal za 0,6, s 3,43 na 2,86, v dolgoletnem povprečju 2008-2014 je znašal 4,55 let.
Analizo lahko naročite pri Podjetniško trgovski zbornici