Analitika GZS

GZS: Dve ključni opozorili Evropske komisije

Aktualna spomladanska napoved Evropske komisije je relativno konservativna, vendar prinaša pomembni opozorili državi ter izvoznikom. Prvo je, da denar ne bo večno poceni ter da naj država izkoristi čas za znižanje javnega dolga. Kot drugo svari naše izvoznike pred šibkejšimi izvoznimi obeti na naših ključnih trgih. 

Šibkejši obeti v izvoznih partnericah

Gospodarski obeti v glavnih slovenskih izvoznih partnericah so se poslabšali (Italiji in Hrvaški za 0,3 odstotne točke in Nemčiji, Avstriji za 0,2 odstotni točki), kar je slaba novica za naše izvoznike. Gospodarska rast v EU-28 naj bi tako znašala 1,8 % in v evroobmočju 1,6 %. Grčija naj bi ostala v recesiji, kar povečuje strah pred novo evropsko dolžniško krizo, saj težava z visokim grškim dolgom ni rešena, temveč le odložena na kasnejši čas. Slovenska gospodarska rast naj bi v letu 2016 znašala 1,7 %, medtem ko naj bi ta v višegrajskih državah dosegala 2,9 %. Ocena je nižja od povprečja analitikov (1,9 %), vendar na ravni UMAR-ja.

Evro nič več dejavnik podpore

Spomladanska napoved Evropske komisije ni pozelenela napovedi v državah EU, pač pa v večji meri vključuje negotovosti, kot so upočasnjevanje ali celo padec izvoza na glavnih trgih v razvoju. Učinek šibkega evra se je počasi izpel in ne bo več nudil takšne podpore evropskemu izvozu kot v lanskem letu. Nižje cene nafte višajo razpoložljiv dohodek gospodinjstev ter njihov optimizem, zato zasebno trošenje postaja pomembnejše od izvoza.

Pretiran pesimizem pri investicijah, optimizem potrošnikov

Investicije naj bi se v Sloveniji znižale kar za 2,6 % v 2016, kar je precej več kot ocenjeno še februarja (0,5 %), in sicer kljub rasti zasebnih investicij. Po oceni GZS je ocenjen padec relativno visok. Zasebno trošenje naj bi se zaradi krepitve trga dela povečalo za 2,3 %, največ v zadnjih 8 letih. K temu naj bi prispevale nižje cene naftnih derivatov in nizke obrestne mere, ki spodbujajo optimizem potrošnikov.

Rast cen že ob koncu letošnjega leta

Cene naj bi se začele povečevati v zadnjem letošnjem četrtletju, že v naslednjem letu pa naj bi cene zaradi višjih cen nafte porasle za 1,6 %. Visoka rast plač v javnem sektorju naj bi prispevala k dvigu trošenja države za 2,7 %, medtem ko naj bi se strukturni primanjkljaj že v naslednjem letu poslabšal. Javni dolg naj bi se zniževal, predvsem zaradi manjšega zadolževanja na zalogo, vendar to napoved ogrožajo potencialne transakcije povezane z DUTB, ki vplivajo na spremembo javnega dolga.

Opozorilo o kratkotrajnosti poceni denarja je na mestu

Poročilo opozarja vso Evropo, da obdobje poceni denarja ni večno, kar lahko pomeni večje izdatke države za obresti v prihodnje in nujno potrebo, da se javni dolg končno prične zniževati. Precej nenavadno tako zveni aktualno kršenje zavez Slovenije o znižanju strukturnega primanjkljaja zaradi metodologije, ki je rezultat večletnih usklajevanj in prilagajanj med državami. Zgolj dvig obrestne mere za 1 odstotno točko bi pomenila 300 mio EUR dodatnih izdatkov za obresti. 

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.