Analitika GZS

Arhiv: Ocene in napovedi makroekonomskih kazalcev Slovenije, 2011 – 2012 - Skep GZS

Zaostajanje Slovenije za primerljivimi evropskimi državami se od krize dalje le še povečuje. Po skromni krepitvi gospodarske rasti v prvi polovici leta 2011 se je zadnji dve četrtletji gospodarska aktivnost zniževala in potisnila Slovenijo nazaj v recesijo. V 2011 je Slovenija tako beležila 0,2-odstotni padec gospodarske rasti. Padec BDP je sicer milejši kot v letu 2009, ko je beležila 8-odstotni padec gospodarske aktivnosti, vendar bodo pogoji za ponovno oživitev še težji. Slovenija se danes srečuje s strukturnimi težavami, ki jih ni uspela odpraviti v času konjunkture, to pa v času zadržane rasti še dodatno poslabšuje pogoje poslovanja in splošno poslovno okolje. Po zadnjih ocenah Slovenija v letu 2012 lahko pričakuje znižanje gospodarske aktivnosti za 1,2 odstotka, medtem ko je za 2013 glede na trenutne razmere možna lemanjša oživitev gospodarske rasti. Pred nami je zelo zahtevno in nepredvidljivo leto z velikimi nihanji v povpraševanju in nujnim sprotnim načrtovanjem in prilagajanjem.

Opomba: Napovedi so pripravljene na osnovi razpoložljivih podatkov-marec 2012; Vir: SKEP - Analitska skupina GZS
 

V 2011 se je nadaljevalo krčenje investicij v osnovna sredstva, ki so med dejavniki rasti beležile največje, 10,7-odstotno zmanjšanje. Za 2012 se še ne obetajo popravki navzgor, saj izjemno slabo kaže z novimi projekti, vse bolj se podaljšujejo roki za že sprejeta naročila, dogajajo pa se tudi odpovedi že načrtovanih projektov. Trg gradbeništva v Sloveniji ob številnih stečajih domačih gradbenih podjetij vse bolj zasedajo tuja gradbena podjetja, ki slovenskim konkurirajo s cenejšo delovno silo in nižjimi cenami storitev. Pri tem se zmanjšuje tudi delež domačih podizvajalcev in dobaviteljev, kar vpliva na širše področje sektorja gradbeništva in industrije gradbenega materiala. Investicije, (so)financirane s strani države, bodo zaradi varčevanja še nadalje močno skrčene, podobno tudi druga investicijska sredstva za gospodarstvo. Podjetja za večje investicije v nove tehnologije nimajo finančnih virov, vzdržujejo samo že obstoječa. Za 2012 tako ocenjujemo, da bo prišlo do dodatnegaznižanja investicijv osnovna sredstva za 6 odstotkov, v letu 2013 pa bi investicije lahko ostale na ravni 2012.

Slovenska podjetja so še vedno pod pritiskom slabe plačilne discipline, oteženega dostopa do likvidnostnih sredstev ter virov financiranja. Podjetja se tako zaradi boljših pogojev poslovanja in predvsem nižjih stroškov vse večkrat odločajo za selitve proizvodnje v tujino. Za mnoga podjetja so problematične tudi dolgoročne nabavne pogodbe, ki niso sklenjene pod realnimi pogoji (npr. za energente), pri novih prodajnih pogodbah za proizvode pa je potrebno za zadržanje položaja močno popuščati pri cenah. Gospodarstvo pričakuje, da bo država zagotovila vsaj pogoje za izkoriščanje Evropskih sredstev, ki bodo v prihodnje za številne projekte ostala edini možen vir financiranja.

Zunanje povpraševanje je v 2011 pozitivno vplivalo na gospodarsko rast, a je bilo v zadnjem polletju vse šibkejše. Izvoz je takov letu 2011 dosegel 6,8-odstotno, uvoz pa 4,7-odstotno realno rast. Kriza je pretrgala dobaviteljske verige in povzročila njihovo prestrukturiranje. Ob tem so nastopila velika tveganja za odpoved naročil, posluje se le še z minimalnimi zalogami, izpostavljenost cenovnim nihanjem je tako povečana. To se je odrazilo že v zadnjem lanskem četrtletju, po naših ocenah naj bi se izvoz v 2012 povečal za 3,8 odstotka, rast uvoza naj bi bila 2,9-odstotna. Še naprej pa bo imela pričakovana počasnejša rast v ključnih trgovinskih partnericah iz območja evra na Slovenijo znaten vpliv. Izvozniki, tisti, ki so se v tem času že preusmerili na tuji trg in razpršili trge, ne bodo imeli tako velikih problemov, v večjih težavah bodo tisti, ki so vezani pretežno na domači trg. Nujno pa bo povezovanje podjetij in skupen nastop na mednarodnih trgih. Večji poudarek bi moral biti tudi na izvozu storitev.

Domača potrošnja se je realno izrazito zmanjšala - v zadnjem četrtletju 2011 je bila za 4,4 odstotka nižjakot leto pred tem. Zmanjšanje je posledica slabitve vseh elementov domačega trošenja, tako gospodinjstev kot države in za investicije. Zaradi varčevalnih ukrepov pa je tudi v 2012 in 2013 predvideno zmanjševanje domače potrošnje. Razmere na področju zaposlovanja se ne izboljšujejo. V letu 2011 se je število delovno aktivnih zmanjšalo še za 1,3 odstotka, skupaj je tako bilo 823.967 delovno aktivnih oseb, od tega zaposlenih pri pravnih in fizičnih osebah 729.050 oseb in samozaposlenih 94.917 oseb. V letu 2011 je bilo v povprečju registriranih za 10,1 odstotka več brezposelnih, februarja 2012 jih je bilo že skoraj 116 tisoč. V letih 2012-2013 bo zaradi napovedanega krčenja v javnem sektorju, dodatnih stečajev podjetij in tudi zaradi prilagajanja zaposlenih glede na prejeta naročila, število brezposelnih še naraščalo. V povprečju je bila v 2011 v Sloveniji anketna ILO brezposelnost 8,1-odstotna, decembra pa 8,2-odstotna, za leto 2012 se napoveduje 9-odstotna, za 2013 pa tudi že okoli 9,5-odstotna brezposelnost.

Povprečna mesečna bruto plača je v letu 2011 znašala 1.524,65 evra, kar je nominalno za 2 odstotka oz. realno za 0,2 odstotka več kot leta 2010. Povprečne plače bi za 2012 lahko realno upadle za 0,5 odstotka in v 2013 realno ostale na ravni leta 2012. Zaradi proračunskih omejitev pa se pričakuje, da se bodo plače v javnem sektorju nekoliko znižale, plače v gospodarstvu pa se bodo, kot je bilo že v času prejšnje krize, prilagajale trgu.

Cene življenjskih potrebščin so se v letu 2011 v povprečju dvignile za 1,8 odstotka, merjeno konec leta pa za 2 odstotka. Inflacijski pritiski, ki izhajajo predvsem iz porasta cen energije in hrane, naj bi povprečno letno rast inflacije v letih 2011 in 2012 zvišali na okoli 2 odstotka.

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.