Cenovna gibanja v Sloveniji ostajajo izrazito močna in le ugoden prispevek nižjih cen naftnih derivatov znižuje letno inflacijo, medtem ko je bila ta v zadnjih dveh mesecih dvakrat zapored višja od 1 odstotka. To povečuje tudi verjetnost, da bo rast cen trajala dlje časa in bo višja, saj se plače usklajujejo z zamikom. Cenovna gibanja sicer prispevajo tudi k rasti prihodkov države, ki so v 1. četrtletju leta porasli precej močno. Šibki junijski podatki o razpoloženju nabavnikov v območju evra povečujejo pričakovanja o padcih industrijske proizvodnje v prihodnjih mesecih, kjer pod udarom ostajajo energetsko intenzivne dejavnosti.
Največjih 100 družb energetske dejavnosti v letu 2022 po ustvarjenem celotnem prihodku.
Cene elektrike so se v 2023 umirile, vendar še vedno predstavljajo višji delež stroškov v strukturi odhodkov kot pred energetsko krizo.
Finančni rezultati družb so bili v 2022 pod pričakovanimi, saj so se povečali predvsem prihodki od prodaje, medtem ko sta bili rasti dodane vrednosti in EBITDA precej šibkejši.
Nižja inflacija v območju evra od pričakovane je dobra novica za pričakovanja o normalizaciji denarne politike v območju evra, vendar je en mesec še premalo, da bi spremenil okoliščine odločanja ECB. Dvigovanja obrestnih mer na kratkem delu krivulje je tako še pričakovati. Kljub temu je bila inflacija v Sloveniji precej višja od pričakovane in je bila po metodologiji HICP na letni ravni enako visoka kot v Italiji (8,1%). 6-mesečni Euribor je presegel 3,7 % in je najvišje po letu 2008. Cenovna gibanja pri surovinah in energentih kažejo, da se proizvodna inflacija umirja oziroma bi lahko celo vodila v zniževanje določenih cen proizvodov, medtem ko pri storitvah to preprečuje omejena ponudba delovne sile in izjemna rast povpraševanja po turističnih in prostočasnih storitvah.
Gospodarska rast v Sloveniji je ohranila podobno dinamiko kot v predhodnem četrtletju, kar je bilo povezano z visoko rastjo v storitvenih sektorjih (turizem in gostinstva izrazito izstopata) in gradbeništvu, kar je prikrilo padce v industriji. Gospodarsko razpoloženje v Sloveniji je v maju ostalo precej podobno kot v aprilu. Ponovna rast kitajskega gospodarstva ni prispevala k rasti cen surovin, energentov in večanju povpraševanja po evropskem blagu, ker je trošenje usmerjeno predvsem v domače storitve. Nižje cene energentov ugodno vplivajo na tekoči račun plačilne bilance v Sloveniji in tudi Evropi, kar je predvsem povezano z nižjimi cenami zemeljskega plina ter tudi drugih energentov. Vseeno pa navedene pocenitve niso vplivale na dvig industrijske proizvodnje, saj podjetja znižujejo svoje zaloge tako zaradi manjših nakupov izdelkov s strani potrošnikov kot zaradi vse dražjega financiranja zalog. 3-mesečni Euribor je že blizu 3,5 %.
Visok padec cen premoga in zemeljskega plina ter nekaterih kmetijskih surovin je doprinesel k nekoliko nižji inflaciji (območje evra: 7 % v aprilu, Slovenija: 9,2 %), obenem pa visoka rast neto prejemkov, še posebej plač, ugodno vpliva na vnovično pozitivno realno rast dohodkov gospodinjstev. Za leto 2023 pričakujemo relativno nizko realno rast (1,5 %), ki je sicer višja od naše predhodne napovedi (1,1 %) in predvsem odraža nizko realno rast zasebne potrošnje in zmernejšo rast izvoza ter investicij ter podobno rast državne potrošnje kot v 2022.
Koliko bo 3-mesečni Euribor čez 1 leto? Izziv za poslovodstvo: Smo srednje veliko podjetje, ki je umeščeno v sredino verige vrednosti. Smo v fazi načrtovanja potrebnih finančnih virov za financiranje obratnega kapitala in investicij v prihodnjem srednjeročnem obdobju. To moramo narediti, da lahko oblikujemo predlog upravi glede izplačila dela bilančnega dobička, ustvarjenega v preteklem letu. V preteklih letih smo optimizirali upravljanje obratnega kapitala, ker so bili naši kupci v tujini ter delno doma naklonjeni krajšim plačilnim rokom za prodano blago, prav tako pa so bili naši ključni dobavitelji v tujini (velike multinacionalke) naklonjeni podaljševanju naših plačilnih rokov. Rastoč Euribor je naklonjenost obeh skupin pri plačilnih rokih zmanjšal oz. spet lahko dosegamo boljše cenovne nabavne pogoje v primeru takojšnjega plačila in boljše prodajne cene v primeru podaljšanih plačilnih rokov kupcev. Ali lahko zaupamo forward krivulji 3-mesečnega Euriborja, da bo ta vrh dosegel v oktobru pri 3,7 % in se bo kasneje z njegovim zniževanjem zopet zmanjšala potreba po financiranju obratnega kapitala? Za financiranje obratnega kapitala se moramo namreč zadolževati, obrestna mera pa je sestavljena iz 3-mesečnega Euriborja in pribitka.
Glede na aprilske cene surovin Svetovna banka v preostanku letošnjega leta pričakuje podobno raven cen. V prvih letošnjih štirih mesecih se je večji padec cen že zgodil. V preostanku leta naj bi se cene energetskih surovin zvišale za dobra 2 %, cene ne-energetskih pa znižale za dobre 3 %, med njimi cene kmetijskih surovin za 2,2 %, cene industrijskih surovin pa zvišale za 1 %. Cene gnojil naj bi se znižale še za 9 %, kovin in mineralov za 5 %.
Podatki o dinamiki dodane vrednosti, EBITDA in produktivnosti dela gospodarskih družb v Sloveniji za leto 2022, ki jih je razkril Ajpes (temeljijo na nerevidiranih in nekonsolidiranih finančnih izkazih), so bili presenetljivo skromni, še posebej, če jih primerjamo z nominalnim gibanjem BDP ali podatkov iz nefinančnih računov. K temu je pomembno prispevalo tudi slabše poslovanje v oskrbi z električno energijo, plinom in paro. Marčevski podatki o industrijski proizvodnji so bili nekoliko boljši od naših ocen, vendar je bila v 1. četrtletju ta medletno še vedno nižja za 4,6 %, od tega v predelovalnih dejavnostih za 0,5 %. V zadnjih pa se veča razlika med dejavnostmi, ki poslujejo še vedno precej slabše in tistimi z visoko rastjo poslovanja (farmacija, letala).