The ZEW indicator measures the sentiment of CFOs in the real economy. In the euro area, the April assessment of the current economic situation in the euro area fell again (-6.6 points), in Germany even more, by 9.4. It also declined in the US (-3.8), but US CFOs were still much more optimistic than others. In China, too, the situation has deteriorated sharply (-14.6 points), mainly due to a higher share of CFOs who assessed the situation as worse.
Širjenje prakse zaračunavanja negativnih obrestnih mer na poslovne presežke kot izziv.
Največja dohodninska reforma v zgodovini Slovenije prinaša gospodinjstvom okoli 250 milijonov evrov več razpoložljivih sredstev v 2022.
Kljub oteženim razmeram, različnim nihanjem kazalnikov, ECB v marčevski napovedi ne vidi možnosti recesije za evroobmočje v letu 2022. Pritisk na Evropsko komisijo in države članice, da povečajo uporabo ukrepov za blaženje visokih cen energentov na gospodarstvo, pa vseeno raste.
Indikator ZEW meri razpoloženje finančnikov v gospodarstvu. V območju evra je aprilska ocena tekoče gospodarske situacije v območju evra ponovno upadla (-6,6 točke). Znižala se je tudi v ZDA (-3,8), vendar so bili ameriški finančniki še vedno precej bolj optimistični kot ostali. Tudi na Kitajskem so se razmere močno poslabšale (-14,6 točke), predvsem zaradi večjega deleža finančnikov, ki ocenjujejo razmere kot slabe. Indikator pričakovanj je morda še nekoliko bolj pomenljiv in je v območju evra upadel za 4,3. V ZDA je nekoliko zrasel (+1,4), okrepil se je tudi na Kitajskem, kar pomeni, da na Kitajskem finančniki pričakujejo kmalu umik zajezitvenih ukrepov. Zelo spodbudno je tudi, da manjši delež finančnikov kot prej pričakuje, da bo rast cen še višja (neto četrtina jih v območju evra meni, da bo višja, kar je 15 točk manj kot marca). Glede tega so najbolj optimistični v ZDA, kar je verjetno tudi posledica padca cen nafte. Precej večji delež finančnikov iz območja evra pričakuje rast kratkoročnih obrestnih mer (neto 70 %), v ZDA kar 93 %. Sektorsko gledano je ocena razmer poslovanja najšibkejša v avtomobilski industriji, v jeklarnah in kemični industriji. V informacijski tehnologiji, telekomunikacijah in storitvah pa so razmere, prav nasprotno, precej dobre.
The composite PMI in the euro area (the survey was conducted between 11 and 28 March) fell slightly in March (from 55.5 to 54.9). The service part of the economy, on the other hand, still experienced increased demand, as the services PMI remained high (slight increase from 55.5 to 55.6). In the European services sector, growth was highest in France (up from 55.5 to 57.4) and in Germany (up from 55.8 to 56.1), while in Italy it fell from 52.8 to 52.1.
Sestavljeni indeks nabavnih managerjev v območju evra (anketa je bila izvedena med 11. in 28. marcem) se je v marcu nekoliko znižal (s 55,5 na 54,9). Storitveni del gospodarstva je na drugi strani še vedno čutil povečano povpraševanja, saj je storitveni PMI ostal na visoki vrednosti (s 55,5 se je povečala na 55,6). V evropskem storitvenem sektorju je bila rast najvišja v Franciji (krepitev s 55,5 na 57,4) in Nemčiji (rast s 55,8 na 56,1), medtem ko je v Italiji upadla (s 52,8 na 52,1). Stroškovna inflacija je bila v Italiji bolj izrazita kot drugje, saj je tudi storitveni del gospodarstva nekoliko bolj vezan na ceno zemeljskega plina.
March consumer prices (CPI) in Slovenia rose by 5.4% on annual level, which is an extremely high decline after the February growth (6.9%) and stems from a temporary, 3-month reduction in excise duties on electricity energy and cap on retail fuel as well as due to the high effect of the base (in March 2021, prices were already much higher than in February 2021, which means the effect of a growing base over time contributed to reduced growth as well). It is interesting to note that the March sub indicator within consumer confidence showed that this month a record share of households estimated that price growth will be even higher in the future. We can say that they were wrong, probably at least for the months of March, April and May 2022.
Geopolitična tveganja so se uresničila in bi lahko pomembno zavrla gospodarsko rast v letih 2022-2023. BDP na prebivalca v Sloveniji realno še za desetino nižji kot v EU-27.
Politična tveganja v regiji so najvišja po letu 1990. Visoka rast cen lahko poveča politično in socialno nestabilnost.