V tretjem četrtletju se je realna rast slovenskega BDP medletno znižala na 3,4 % (9,7 % v prvem in 8,3 % v drugem). Nižja rast na medletnem nivoju je bila pričakovana, vendar je padec glede na predhodno četrtletje (podatek, prilagojen za sezono in koledar) presenetljiv (-1,4 %), tako glede na našo napoved (+0,2 %) kot na podatke o spremembi na nivoju EU-27 (+0,2 %). Po dosegljivih podatkih na Eurostatu je bil padec v Sloveniji med 14-imi državami, za katere so podatki na voljo, največji, medtem ko je srednja sprememba (mediana) znašala +0,25 %. Na prvi pogled je bil podatek presenetljiv tudi zaradi dejstva, da so bili številni poslovni indikatorji poslovanja v tretjem četrtletju glede na drugo četrtletje višji (industrijska proizvodnja, gradbena dela, prihodki v storitvah, prodaja na drobno ipd.). Potrošnja gospodinjstev je v tem obdobju porasla za 1,2 %, potrošnja države je ostala nespremenjena, investicije v osnovna sredstva pa so porasle za 2,6 % (od tega je bila rast še posebej visoka pri drugih zgradbah in objektih: +3,0 %). Rast izvoza blaga in storitev se je okrepila s 2,6 % v predhodnem četrtletju na 3,6 %, uvoza pa s 1,4 na 1,8 %. Ključna in edina komponenta BDP, ki je prispevala k padcu BDP na izdatkovni ravni, so bile zaloge, ki so se zmanjšale s 874 na 116 mio EUR. Zaloge so volatilna postavka in nihanja na nivoju med 50 in 400 mio EUR so bila prisotna tudi v predhodnih štirih četrtletjih. Te zaloge so bile tokrat povezane s padcem dodane vrednosti v trgovini (-11 %), kar je lahko posledica le znižanja zalog v tej dejavnosti, najverjetneje v dejavnosti prodaje naftnih derivatov, motornih vozil ali pa distribuciji. Po proizvodni metodi BDP se je (realna) dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih povečala za 1 % (+1,2 % v predhodnem), v gradbeništvu za 3,3 %, v IKT dejavnostih za 2,3 % in v drugih storitvenih dejavnostih za 1 %. S padcem so se soočili le v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (-0,7 %). Vir: Statistični urad RS

Poslovno zaupanje za prihodnje leto je v evropskih državah nižje kot je bilo med finančno krizo 2008-09 in na vrhuncu pandemije, kaže 30. izdaja letne ekonomske raziskave Eurochambres (Eurochambres Economic Survey), evropskega združenja zbornic, katerega članica je tudi Gospodarska zbornica Slovenije. Kot ključne izzive podjetja v Evropi izpostavljajo zaskrbljenost glede dostopnosti energije in surovin po sprejemljivih cenah, pomanjkanje ključnih znanj in veščin pri zaposlenih ter visoka uskladitev stroškov dela. V anketi je sodelovalo več kot 42.000 podjetij iz 25 evropskih državah. Poslovno zaupanje v Sloveniji je v primerjavi z drugimi državami EU na najnižji ravni. Ob tem je potrebno opozoriti, da je bila zgodovinska raven pesimizma v Sloveniji običajno večja kot v drugih evropskih državah.

The rating agency Fitch followed the recent decision of the rating agency Moody's and confirmed Slovenia's sovereign debt rating A with a stable outlook. At the same time, it cited high development indicators, improvement of external financing conditions and a credible institutional environment as strong pillars. The public debt is high considering the small size of the economy, and the implementation of structural reforms is slow. They expressed relatively high optimism for growth in 2023, as real GDP is expected to strengthen by 1.3%, which is among the higher estimates. At the same time, the public finance deficit is expected to amount to 4.1% of GDP next year, which is more than expected this year (3.6%), but less than planned in the draft budget (5%). Until now, such an opinion has been the exception rather than the rule on the part of credit agencies. Source: Fitch Ratings

Bonitetna agencija Fitch je sledila nedavni odločitvi bonitetne agencije Moody's in je Sloveniji potrdila kreditno oceno na državni dolg A s stabilnimi obeti. Ob tem je navedla visoke kazalnike razvoja in upravljanja, izboljšanje zunanjih pogojev financiranja in kredibilno institucionalno okolje. Javni dolg je glede na majhnost gospodarstva visok, uveljavitev strukturnih reform, s katerimi imajo težave tudi zahodna gospodarstva, pa je počasna. Izrazili so relativno visok optimizem v rast v 2023, ko naj bi se BDP okrepil za 1,3 %, kar je med višjimi ocenami. Ob tem naj bi javno-finančni primanjkljaj naslednje leto znašal 4,1 % BDP, kar naj bi bilo več kot letos (3,6 %), vendar manj kot je predvideno v osnutku proračunu (5 %). Do zdaj je bilo takšno mnenje prej izjema kot pravilo s strani kreditnih agencij. Vir: Fitch Ratings

Po petih mesecih zniževanja (od maja do septembra) se je kazalnik zaupanja slovenskih potrošnikov v oktobru pričakovano nekoliko izboljšal (s -40 na -38), vendar nekoliko manj od naše ocene (-36). Ob tem je k izboljšanju tega kazalnika (le nekoliko je bil višji kot aprila 2020, v mesecu uvedbe najbolj strogih zajezitvenih ukrepov zopet covid-19) na mesečnem nivoju najbolj vplival nekoliko manj pesimističen pogled na finančno stanje v gospodinjstvu v prihodnjih 12 mesecih (+6 o. t.) in pogled na primernost trenutka za večje nakupe (+5 o. t.)

V aktualni anketi o gospodarskih pričakovanjih v letu 2023 po metodologiji Eurochambres so slovenski gospodarstveniki v septembru 2022 kot največji izziv pri poslovanju izpostavili sprejemljive cene energije in surovin ter stroške dela. Več podjetij za leto 2023 pričakuje poslabšanje glavnih parametrov poslovanja (prodaje, zaposlenih, investicij) kot pa njihovo izboljšanje, ob tem, da industrijska podjetja pričakujejo slabše splošne pogoje poslovanja kot storitvena podjetja. Po ocenah podjetij iz septembra 2022 naj bi se gospodarstvenikom EBITDA v 2023 precej poslabšala, pri tretjini podjetij pa naj bi ostala na ravni leta 2022.

Current account showed a surplus of EUR 70 m in August, EUR 106 m less than in August of the previous year. Only services added to a surplus (EUR 377 m), while trade in goods (-EUR 151 m) and primary and secondary incomes achieved a deficit (-EUR 155 m). In the first eight months, the current account deficit amounted to EUR 213 m, while in the same period in 2021 there was a surplus of EUR 1.6 bn. The deterioration of the current account balance was most affected by trade in goods, with a EUR 2.6 billion lower balance (the deficit in trade in goods amounted to EUR 1.6 bn in 2022, while in the same period in 2021 there was a surplus in the amount of EUR 1 bn; exports y-o-y increased by 24%, and imports by 37%). Exports to EU member states accounted for 77% of total exports in 2022 and, compared to the same period of the previous year, increased by 25% or EUR 4.3 bn. Exports to Croatia and Italy increased the most (a total increase of 2.1 bn), followed by exports to Germany and Austria; all four countries together contributed three quarters of the increase in exports to the EU. Imports from EU member states accounted for three quarters of total imports and, compared to the same period in 2021, increased by 31.6% or EUR 5.3 bn. Imports increased the most from the same countries as on the export side, with all four countries together accounting for 62% of all the increase in imports from the EU. Imports from Austria and Italy stood out, with a total increase of 2 bn.

Avgusta se je industrijska proizvodnja v Sloveniji (+1,2 % glede na julij) nekoliko presenetljivo povečala, kar pomeni, da kazalnik znižanja zaupanja v predelovalnih dejavnostih in padec PMI v območju evra pod 50 na dinamiko nista imela (še) večjega vpliva. Okrepila se je predvsem proizvodnja v rudarstvo (+16 %), kar je bilo povezano verjetno z večjim izkopom premoga v Premogovniku Velenje, medtem ko je na končno spremembo imela največji vpliv rast v predelovalnih dejavnosti (+1,9 %). Po začasnih podatkih (tokrat so manj zanesljivi) se je v oskrbi z električno energijo (plin in para imata zanemarljiv delež) proizvodnja znižala za desetino. Cenovna dinamika (rast prodajnih cen) je ostala visoka tudi v avgustu. V predelovalnih dejavnostih se je prodaja povečala za 5,3 % (proizvodnja za 1,9 %), kar je dvignilo rast prihodkov v 2022 že na 21 % (avgusta medletno pri +26 %). Zaradi visoke cenovne inflacije pri surovinah, energentih in polizdelkih, je povprečna rast prodaje po posameznih oddelkih v osmih mesecih 2022 znašala 21 % in je bila najbolj izrazita v proizvodnji kovin (+45 %), papirja in papirnih izdelkov (+38 %), tiskarstvu (+36 %) in proizvodnji drugih vozil in plovil (+34 %). S padcem prodaje se je v osmih mesecih leta 2022 soočala le proizvodnja motornih vozil in prikolic (-3 %), kjer pa so že v avgustu zopet beležili močno medletno rast (+24 %), kar je bilo posledica izboljšane dobavljivosti polprevodnikov. Vir: Statistični urad RS

OECD ocenjuje, da se bo gospodarska rast v evro območju upočasnila s 3,1 % v 2022 na 0,3 % leta 2023.