Si padec kitajskega juana resnično zasluži toliko medijske pozornosti v svetovnih poslovnih medijih? Polnjenje svetovnih naslovnic o padcu kitajskega juana in s tem povezanimi posledicami za svetovno gospodarstvo nima meja. V naslednjih nekaj točkah bomo poskusili ločiti senzacionalizem od realnosti.
Slovenska gospodarska rast v 1. četrtletju je bila nad pričakovanji tudi največjih optimistov. Bruto domači proizvod se je realno okrepil medletno kar za 2,6 %, kar je bilo nad povprečjem evroobmočja (1,0 %). Pri tem je potrebno poudariti, da je glavnino rasti prispeval učinek zalog (96 % rasti), ki predstavlja pričakovanja podjetij o krepitvi industrijske proizvodnje, domače zasebne potrošnje ter tudi večjih nabav surovin zaradi padca njihovih cen na mednarodnih trgih.
Globalni trendi v svetovnem gospodarstvu v zadnjih mesecih ostajajo razmeroma stabilni in spomladanske napovedi gospodarskih gibanj ne odstopajo veliko od jesenskih in zimskih. Svetovno gospodarstvo naj bi se letos zraslo za 3,5 %, v letu 2016 pa nekoliko bolj, za 3,8 %. Nekaj popravkov v napovedih je zaznati po posameznih regijah in državah. Ocene gospodarske rasti so se najbolj spremenile (znižale) za ZDA, Rusijo in Latinsko Ameriko. Napovedi so tokrat nekoliko boljše za evroobmočje.
Ali je s Kitajsko d.d. konec? Ali njen razvoj temelji na iluziji oziroma prirejanju statističnih podatkov? Miti in realnost v 5 točkah. Mit 1: Kitajski borzni kolaps naznanja krčenje gospodarstva. Mit 2: Padec cen kitajskih delnic naznanja odliv kapitala v tujino. Mit 3: Dobički družb na Kitajskem bodo v prihodnosti nižji. Mit 4: Padci na kitajski borzi bodo vplivali na manjše domače trošenje. Mit 5: Intervencije državnih institucij nakazujejo, da se nekaj skriva v ozadju, kar morda javnost ne ve.