Slovenske gospodarske družbe zelo optimistično pričakujejo gospodarsko leto 2016, medtem ko so bila pri oceni za leto 2015 nekoliko previdna. Izzivi slovenska gospodarstva so povezani z vplivom glavnih zunanjih okoliščin za učinkovitost poslovanja. Tako tuje kot domače povpraševanje in stroški dela so ključne pojasnjevalne spremenljivke za slovenske družbe. Pomembnost pogojev financiranja se znižuje, kar je posledica zniževanja zadolženosti ter večje sposobnosti samostojnega financiranja investicij. Slovenske družbe so previdne pri napovedi o prodaji na domačem trgu v letu 2015 in precej bolj optimistične za leto 2016. Raven optimizma naj bi med letoma najbolj porasla pri mikro in malih družbah. Pri napovedih prodaje na tujih trgih so pričakovanja že tretje zaporedno leto visoka, vendar nižja kot v vprašalniku za leto 2014. Raven izvoznega optimizma je za leto 2016 glede na 2015 nekoliko višje po vseh velikostih družb.

Slovenija po enostavnosti poslovanja (lestvica Doing Business) boljša pred Madžarsko, Češko, in zaostaja za Nemčijo, Avstrijo, Poljsko. Slovenija je z ostalimi državami daleč najboljša na področju ustanavljanja podjetji, zaščite investitorjev, kakor tudi na področju plačevanja davkov, daleč najslabši pa na področju pridobivanja posojil in sodnem uveljavljajo pogodb.

Izboljšanja:
registracija lastništva; čezmejno trgovanje, reševanje insolvenčnosti

Poslabšanja:
pridobitev posojila, dostop do električne energije, ustanovitev podjetja

Preberite se več o vplivu nafte na nižje cene kmetijskih surovin in poletnih mesecih, ki so bili usodni za gradbeništvo.

Izpostavljamo nekaj glavnih poudarkov:
• Cenovne škarje v prid slovenski industriji
• Osnovna obrestna mera še naprej negativna
• Najhitrejša rast plač v financah
• Dobra turistične sezona in porast gostincev
• Cene kmetijskih surovin v znamenju nafte
• Industrija se krepi
• Poletni meseci usodni za gradbeništvo
• Krepitev transporta

Leto 2016 v znamenju padca investicijske in porastu zasebne potrošnje.

V letu 2016 se pričakuje počasnejšo gospodarsko rast kot v letošnjem letu, ki jo bo narekovala krepitev zasebne potrošnje in upad investicijske potrošnje. Rast zasebne potrošnje spodbujajo predvsem boljše razmere na trgu dela in nizke obrestne mere. Najnovejša napoved skupina SKEP GZS za leto 2015 napoveduje 2,5- in za 2016 1,8-odstotno gospodarsko rast.

Poudarki:
- Okrepljena zasebna potrošnja pomemben dejavnik k rasti BDP
- Strateško pomembne investicije vezane na evropske projekte
- Za 1,8 odstotnih točk višja rast izvoza od uvoza v zadnjem desetletnem obdobju
- Državna nekoliko več za potrošnjo svojega delovanja

Rast registracij novih vozil že od lani Nižanje obrestnih mer, boljši pogoji kreditiranja, izboljšanje trendov na trgu delovne sile in tudi padajoče cene goriv so po vrsti slabih let za evropsko avtomobilsko industrijo vplivali na pozitivne premike pri registracij novih vozil. Trgovina z motornimi vozili se je v prvih sedmih mesecih v Sloveniji letos okrepila za 14 %. Po poročanju ACEA - Evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev je bilo v prvih osmih mesecih letošnjega leta registriranih v EU-28 za 8,6 % več novih osebnih avtomobilov, kar kaže na vsesplošno okrevanje tega trga. Če pogledamo največje prodajne trge avtomobilistov, je Španija v letu dni zabeležila največji porast registracij (23,3 %), sledijo ji Italija (10,6 %), Francija in Nemčija (10 %), Velika Britanija (9,6 %) ter Francija (6,2 %). V Sloveniji je bilo ta čas registriranih za 20,9 % več novih osebnih vozil. Tako se je v prvih osmih mesecih število registracij novih osebnih avtomobilov v EU povečalo skoraj za 9 %, ter preseglo 9 milijonov enot (9.056.539).

Seznanite se z podrobnejšimi razlagami rezultatov poslovanja gospodarstva v 2014 na osnovi letnih poročil. Slovenske gospodarske družbe so kot celota leto 2014 zaključile razmeroma uspešno, bistveno bolje kot v letu 2013 in najuspešnejše v zadnjih šestih letih. Število aktivnih družb se je povečalo za 3,7 % na 63.590, vendar tolikšna dinamika ne odraža realno stanje in trende v gospodarstvu. V preteklih letih je bilo namreč povečanje števila družb predvsem posledica davčne optimizacije ter tudi zlorabe zakonodaje o gospodarskih družbah z veriženjem podjetij, manj pa zdrave podjetniške iniciative.

Si padec kitajskega juana resnično zasluži toliko medijske pozornosti v svetovnih poslovnih medijih? Polnjenje svetovnih naslovnic o padcu kitajskega juana in s tem povezanimi posledicami za svetovno gospodarstvo nima meja. V naslednjih nekaj točkah bomo poskusili ločiti senzacionalizem od realnosti.

Slovenska gospodarska rast v 1. četrtletju je bila nad pričakovanji tudi največjih optimistov. Bruto domači proizvod se je realno okrepil medletno kar za 2,6 %, kar je bilo nad povprečjem evroobmočja (1,0 %). Pri tem je potrebno poudariti, da je glavnino rasti prispeval učinek zalog (96 % rasti), ki predstavlja pričakovanja podjetij o krepitvi industrijske proizvodnje, domače zasebne potrošnje ter tudi večjih nabav surovin zaradi padca njihovih cen na mednarodnih trgih.