Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 13. do 19. aprila 2019

Nemci čedalje bolj previdni pri napovedih

Inštitucije v Nemčiji, ki sicer predstavlja četrtino BDP v EU-28, kar tekmujejo, katera bo pri napovedih previdnejša. Inštitut v Kielu je skupaj s petimi nemškimi inštituti v začetku aprila napovedal le še 0,8-odstotno realno rast v Nemčiji (mimogrede, 0-odstotno v Italiji), pri čemer je splošno znano, da so njegove napoved med konservativnejšimi. Minister za gospodarstvo je 17. aprila celo ocenil, da naj bi bila rast le pri 0,5 % (še pred letom dni: 2,1 %), kar naj bi odsevalo tekoče slabše podatke o industrijski proizvodnji. 

Dobri gospodarski podatki v Sloveniji v prvih dveh mesecih

Aktualni podatki o (preteklem) stanju v slovenskem gospodarstvu ostajajo relativno dobri. Februarja je bilo število delovno aktivnih za 3,3 % višje kot lani, kar pomeni 28 tisoč zaposlenih več kot februarja lani. V prvih dveh mesecih je bila povprečna bruto plača višja za 4,4 % (neto za 3,7 %), od tega v sektorju država za 6,2 % ter v zasebnem sektorju za 4,3 %. Za letošnje leto je napoved Analitike GZS o rasti povprečne bruto plače pri 4,8 %. 

V Nemčiji sveže razprave o alternativnih pogonskih virih

Nemška avtomobilska industrija je na pomoč poklicala strokovnjake iz inštituta IFO ter jim zaupala nalogo, da na podlagi izračunov preverijo ogljični odtis električnih vozil za Nemčijo. To vprašanje je povsem na mestu, saj v Nemčiji večino električne energije še vedno proizvedejo v termoelektrarnah. Večja prodaja električnih vozil in s tem večja poraba električne energije bi tako vodila v večjo proizvodnjo v termoelektrarnah in večji izpust CO2. Študija je izpostavila motorje na notranje izgorevanje metana ter na vodik kot tisto tehnologijo, ki bo na srednji rok vodila do prehoda na večjo elektrifikacijo cestnega prometa.

Več v prilogi.


 

Fotogalerija