Kljub visokem pomenu evropskih trgov za izvoz slovenskega blaga, se je v zadnjem desetletju izvoz v povprečju hitreje povečal v Ameriko (+12 %), Afriko (+9 %), Azijo (+9 %) in Oceanijo (+6 %). Izvoz v Evropo je porasel v povprečju za 5,1 % na leto.

Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so bile v septembru za 0,9 % nižje kot mesec prej, kar je bilo pozitivno presenečenje, saj smo pričakovali sicer skromno, 0,2-odstotno rast cen. K mesečni deflaciji je največ (-1,1 o. t.) prispevala pocenitev cen električne energije (za 24,5 %), ki je bila posledica začetka implementacije regulacije cen. Navedenega nismo mogli predvideti, ker ni bilo jasno, kakšna je bila predhodna povprečna cena za gospodinjstva, ki je veljala še v mesecu avgustu. Pocenitve počitniških paketov (-14,4 %) so dodale 0,6 o. t. k deflaciji, proizvodov in storitev za osebna vozila (-2,6 %) pa 0,3 o. t. Po 0,1 o. t. vpliva so imele nižje cene toplotne energije (-7 %) in nastanitvenih storitev (-5,6 %).

The economic sentiment index (ESI) dropped by 4.5 p.p. m-o-m in September, which was a bigger drop than expected (our estimate: -0.7 p.p.) and thus fell below the long-term average. Decrease of indicator was influenced by all five components: the most by drop in manufacturing confidence (2.5 p.p. contribution to the decrease), followed by services (-1.3 p.p.). Retail trade sentiment had a slightly smaller impact (-0.3 p.p.), as well as consumer sentiment (-0.3 p.p.) and sentiment in construction (-0.2 p.p.). Excluding the pandemic period, the last time the indicator was this low was in April 14. Confidence in manufacturing fell by 7 p.p. m-o-m, in retail trade by 6 p.p., and in services by 5 p.p. In the construction, it fell by 3 p.p. and the consumer confidence decreased by 1 p.p. In services (15), retail trade (15) and construction (13), the indicator remained above the long-term average value, while the consumer confidence indicator (-40) was well below it and the lowest since June 12. In manufacturing (-8), the indicator slipped considerably below the long-term average in recent month.

Gospodarska klima v Sloveniji je bila septembra za 4,5 o. t. nižja kot v prejšnjem mesecu, kar je bil večji padec od pričakovanega (naša ocena: -0,7 o. t.) in je tako padla pod dolgoletno povprečje. Na znižanje vrednosti kazalnika je vplivalo vseh pet komponent: najbolj kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih (prispevek k znižanju v višini 2,5 o. t.), sledile so storitvene dejavnosti (za 1,3 o. t.), nekoliko manjši vpliv pa je bil v trgovini na drobno (za 0,3 o. t.), med potrošniki (za 0,3 o. t.) in v gradbeništvu (za 0,2 o. t.). Izvzemši obdobje pandemije, je bil kazalnik nazadnje tako nizko aprila 2014. Vir: Statistični urad RS

Višje cene energentov, še posebej zemeljskega plina in električne energije ob dvigu obrestnih mer pomembno vplivajo na aktualne ocene poslovanja v prihodnjem letu. Zato vas naprošamo, da z nami delite smer sprememb pri nekaterih ključnih poslovnih kategorijah v letu 2023. Vabljeni k sodelovanju v anketi, ki vam bo vzela 2-3 minute časa. S sodelovanjem lahko pridobite tudi poročilo o pričakovanjih z drugih evropskih trgov.

Potencialni razpleti treh trenutno največjih vprašanj, s katerimi se ukvarja gospodarstvo, bodo narekovali gibanje cen surovin in gospodarskih trendov.

Izzivi dobavljivosti in cene so zajeli tudi trg električne energije. Enostavnih rešitev ni na vidiku.

In July, EU-27 recorded a EUR 42 bn deficit in goods trade with third countries (in June: EUR 34 bn and in July of the previous year EUR 16 bn surplus), which was mainly due to lower export and higher import growth, as a consequence of higher price growth of energy products (especially fossil fuels). Exports to markets outside the EU amounted to EUR 212 bn (EUR 225 bn in June), which was only 13% more than in July last year (June’ annual growth was 20%). Imports of goods, on the other hand, were still higher by half (increase from EUR 172 to EUR 254 bn). The value of trade within EU-27 amounted to EUR 342 bn, which was 22% more y-o-y. This data shows that the growth of imports remained high in nominal terms (mainly due to the rise in prices, with a more moderate increase in imported quantities), while the growth of exports began to slow down. Source: Eurostat

V mesecu juliju je EU-27 s tretjimi državami beležila 42 mrd EUR primanjkljaja pri trgovanju z blagom (v juniju: 34 mrd EUR in v juliju predhodnega leta 16 mrd EUR presežka), kar je bilo predvsem posledica nižje rasti izvoza in višje rasti uvoza, pretežno zaradi višje rasti cen energentov (fosilnih goriv). Izvoz na trge izven EU je znašal 212 mrd EUR (v juniju 225 mrd EUR), kar je bilo le še za 13 % več kot julija lani (junijska medletna rast je bila pri 20 %). Uvoz blaga je bil na drugi strani še vedno višji za polovico (povečanje s 172 na 254 mrd EUR). Vrednost blagovne menjave med državami EU je znašala 342 mrd EUR, kar je bilo za 22 % več kot v enakem mesecu lani. Navedeni podatki kažejo, da se je rast uvoza pretežno ohranila (predvsem zaradi rasti cen, ob zmernejši rasti uvoženih količin), medtem ko se je rast izvoza pričela umirjati. Vir: Eurostat

Poleg dveh večjih tveganj - recesije zaradi energetske krize ter višje inflacije od pričakovane, so na vidiku tveganja šibke rasti Kitajske zaradi politike ničelne tolerance do okužb s covidom-19, prehranska negotovost ter dolžniška kriza.