Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 10. in 11. teden 2023

20.3.2023_Izpod peresa

10. in 11. teden 2023

Prva polovica marca dvignila upe za preostanek leta

 

Podatki za mesec februar in marec kažejo, da se optimizem močno povečuje predvsem v Aziji, zmerno pa tudi v Evropi. Podatki za mesec januar za Slovenijo še vedno kažejo, da proizvodnja v industriji materialov še ni okrevala, kljub nižji promptni ceni energentov, medtem ko je farmacija beležila najvišjo rast. Pozitivna okoliščina za svetovno trgovino je padec zamud v logistični verigi, prav tako se cene ladijskih prevozov še vedno znižujejo. Slovenski gradbeni sektor je v leto vstopil z rekordno realizacijo, tudi dinamika pri gradbenih dovoljenjih zagotavlja nadaljevanje rasti. Turizem v Evropi se še krepi, kar kaže, da je ta del potrošnje relativno odporen na draginjo. Za nadaljevanje gospodarske rasti v Evropi je ključna ohranitev sorazmerno nizkih cen energentov, pri čemer bodo višji stroški financiranja vplivali na nekoliko nižjo dinamiko v stanovanjski gradnji, predvsem zaradi vpliva na ceno. Sčasoma se tudi znižuje manevrski prostor pri vodenju fiskalne politike, kljub skorajšnji potrditvi spremenjenega okvirja ekonomskega upravljanja na ravni EU. Trg bo zopet določal ceno zadolževanja, tako za države in vse druge subjekte (finančni posredniki, podjetja, gospodinjstva) in ta ne bo tako nizka kot smo jo bili navajeni zadnjih pet let.

 

Kitajska ponovno ključna za rast povpraševanja po materialih

Razpoloženje med velikimi porabniki jekla, aluminija in bakra se je februarja močno izboljšalo, na okoli 53 indeksnih točk, na kar je prispevalo predvsem večje povpraševanje v Aziji oz. na Kitajskem. Nova naročila so se povečala najbolj v zadnjih 13 letih. Pri porabnikih bakra v Aziji je PMI znašal 54,3, v ZDA (49,3) in Evropi (47,9) pa je bil nižji. Drug zaporedni mesec se je proizvodnja aluminija v Evropi povečala, medtem ko se je v ZDA znižala deveti zaporedni mesec. Zaloga naročil pri azijskih proizvajalcih aluminija se je okrepila, v Evropi in ZDA pa je upadla. PMI pri azijskih jeklarjih se je okrepil na 54,1, okrepil se je tudi v Evropi (50,5), medtem ko so bile razmere v ZDA nekoliko šibkejše (49,3). Vir: S&P Global

 

Povprečne cene zemeljskega plina in električne energija nižje v zadnjem četrtletju

Povprečne cene zemeljskega plina za negospodinjske odjemalce so se v Sloveniji zadnjem četrtletju 2022 znižale za 6 % na 71 EUR/MWh (brez DDV). Najbolj so upadle v drugi kategoriji porabe (1.000 do 10.000 GJ), kjer so upadle za 18 % na 84 EUR/MWh. Povprečne cene so sicer v obdobju od 2019 do 3. četrtletja 2019 znašale okoli 30 EUR/MWh, močneje pa so začele naraščati že v zadnjem četrtletju 2021.

Povprečne cene električne energije za negospodinjske odjemalce so se v zadnjem četrtletju 2022 znižale za 6 % na 192 EUR/MWh (brez DDV). Najbolj so upadle v 1. (< 20 MWh) in v 5. (20.000 do 70.000 MWh) kategoriji porabe, kjer so upadle za desetino. V peti porabniški skupini so bile tudi najnižje (177 EUR/MWh). V 3. kategoriji porabe (500 do 2.000 MWh) so porasle za 2 % na skoraj 200 EUR/MWh. Povprečne cene so se gibale pri okoli 85 EUR/MWh v obdobju 4. četrtletje 2018 do 2. četrtletje 2021. Vir: Statistični urad RS

 

Cene uvoženih proizvodov še naprej padajo

Cene uvoženih proizvodov v Slovenijo so bile v januarju za 1,3 % nižje kot v decembru, in sicer predvsem zaradi nižjih cen energentov (-13,3 %). Cene surovin so bile nižje za 0,6 % in proizvodov za široko porabo za 0,1 %, medtem ko so bile cene proizvodov za investicije višje za 0,6 %. Na letni ravni se je rast cen uvoženih proizvodov upočasnila na 8,1 % (11,9 % v decembru). Najvišjo rast cen na tem nivoju je imel premog (+128 %), rudnike in kamnine so bile dražje za 28,1 %. Padajoči trendi uvoznih cen proizvodov izboljšujejo dobičkonosnost poslovanja v energetiki in predelovalnih dejavnosti ter v transportu. Vir: Statistični urad RS

 

Semafor napovedi

 

V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:

  • Rast povpraševanja po materialih in komponentah v Aziji
  • Po šibkih petih mesecih pričakuje elektronska industrija spet veliko rast
  • Različne razmere na ključnih evropskih gradbenih trgih
  • Turizem tudi v začetku leta z dobrimi obeti v Evropi
  • Izboljšani pogoji menjave prispevali k skromnem presežki v tekočem računu

  • Umiritev tovornega prometa v januarju pri vseh vrstah transportnih tokov

  • V Luki Koper izrazito visoka rast uvoza naftnih derivatov in rud

  • Rekorden januar za gradbeni sektor v Sloveniji

  • Stroški dela v zadnjem četrtletju narekali višje cene novih stanovanjem

  • Rdeč januar na trgu dela ublažili programerji

  • Januarsko dinamiko proizvodnje reševala farmacija

  • Trgovanje s farmacevtskih izdelki prikrilo trende upočasnjevanja v blagovni menjavi

  • Demografija vse slabša

  • Dogodki v tekočem tednu: gospodarska klima v Sloveniji in marčevsko razpoloženje nabavnikov v območju evra

    Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike

Inflacija, cene in dosegljivost surovin, zajezitveni ukrepi in državni odloki, fiskalna politika po 2023, pomanjkanje zaposlenih, cene nepremičnin, obrestne mere (kratkoročne in dolgoročne), zelena transformacija in NOO, cene električne energije, nafte in zemeljskega plina, shema pomoči za energetsko-intenzivna podjetja, spremembe Zakona o dohodnini, geopolitične napetosti v vzhodni Evropi, gospodarske sankcije, embargo na uvoz energentov iz Rusije,redukcije zemeljskega plina, zaposlovanje tujcev, pandemija COVID-19, hibridna vojna in negotovost, recesija.
Legenda: po pomenu rastoče (max. 3), po pomenu padajoče (max 3)

Več si preberite v prilogi

 

Še niste prejemnik gradiv Analitike GZS?  📰

Želim se naročiti



 

Fotogalerija