Od 16. do 22. 07. 2022
Kolaps vodilnih indikatorjev skoraj sinhron med razvitimi gospodarstvi
Gospodarska klima upadla pod dolgoročno povprečje
Gospodarska klima v Sloveniji se je v mesecu juliju pričakovano poslabšala (znižala se je za 1,7 o. t. na -1,1) in je zdaj nekoliko pod dolgoletnim povprečjem, kar odraža upočasnjeno gospodarsko dinamiko, predvsem pa izrazito negativna pričakovanja potrošnikov in delno predelovalnih dejavnostih glede pogojev poslovanja v prihodnjih mesecih. Skupni imenovalec teh izzivov so visoke cene energentov in surovin, ki zmanjšujejo razpoložljiv dohodek gospodinjstev, v industriji pa je skrb večja zaradi nevarnosti redukcij zemeljskega plina. V zadnjem mesecu so se določeni izzivi pojavili tudi v storitvah, saj večje cene povečujejo pričakovanja po manjši realni potrošnji storitev. Aktualna storitvena dinamika je sicer izjemna, vendar visoka rast okužb s COVID-19 ponovno dviga pričakovanja o implementaciji določenih zajezitvenih dejavnikov v jesenskih mesecih v Evropi.
K znižanju gospodarske klime sta predvsem prispevali nižja vrednosti kazalnika zaupanja med potrošniki (za 1,1 o. t.) in v storitvenih dejavnostih (za 0,5 o. t.). V gradbeništvu in v predelovalnih dejavnostih je bil negativen vpliv majhen (-0,1 o. t.), medtem ko je imel kazalnik v trgovini na drobno pozitiven vpliv (+0,1 o. t.). Vir: Statistični urad RS
Strah pred prihodnostjo v gospodinjstvih večji zaradi neprestane rasti cen
Kazalnik zaupanja potrošnikov se je v primerjavi z junijem poslabšal za 6 o. t. in je upadel na najnižjo raven po aprilu 2020. Upad kazalnika zaupanja na mesečni ravni so povzročila predvsem bolj pesimistična pričakovanja potrošnikov glede gospodarskega stanja v državi (za 12 o. t.). Poslabšale so se tudi preostale komponente kazalnika zaupanja: pričakovanje glede finančnega stanja v gospodinjstvu za 5 o. t., trenutno finančno stanje v gospodinjstvu za 4 o. t. in pričakovanje glede večjih nakupov za 3 o. t. Pričakovanja potrošnikov glede obnove stanovanja so se v primerjavi z aprilom 2022 poslabšala za 5 o. t. Pričakovanja glede nakupa ali gradnje stanovanj so se rahlo izboljšala (+1 o. t.), raven pričakovanj glede nakupa avtomobila pa je ostala enaka.
Panika v območju evra zaradi cen energentov
Tudi v juliju se je sestavljeni kazalnik nabavnih managerjev v območju evra znižal (za 2,6 točke), in sicer pod vrednost 50 (49,4), kar že pomeni krčenje aktivnosti v juliju, in sicer predvsem v industriji. Kazalnik tekoče proizvodnje je upadel s 49,3 na 46,1, proizvodni PMI pa je upadel s 52,1 na 49,6. Tudi pri storitvah je bil padec izjemno visok, saj je upadel s 53 na 50,6. Nedavno splošno znižanje cen vrste surovin (za 15 do 25 %) bi lahko izboljšalo določeno indikatorje v prihodnjih mesecih, saj so njihove visoke cene pomembno prispevale k padcu novih naročil. Anketa med poslovnimi subjekti je bila opravljena med 12. in 20. julijem. Med večjimi gospodarstvi območja evra je sestavljeni PMI najbolj upadel v Nemčiji (48), kjer je upadel najnižje po juniju 2020. V Franciji je ostal nad 50 (50,6), v preostalem delu območja evra pa blizu te vrednosti (49,9).
Semafor napovedi
V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:
Majska rast zaposlenosti pričakovana
Rast cen izdelanih izdelkov se še krepi
Banke v območju evra že bolj selektivne pri kreditiranju podjetij
Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike
Inflacija, cene in dosegljivost surovin, zajezitveni ukrepi in državni odloki , fiskalna politika po 2023, pomanjkanje zaposlenih, cene nepremičnin, obrestne mere (kratkoročne in dolge), zelena transformacija in NOO, cene električne energije, nafte in zemeljskega plina, shema pomoči za energetsko-intenzivna podjetja, davčna reforma, geopolitične napetosti v vzhodni Evropi, nova koalicijska pogodba, gospodarske sankcije, embargo na uvoz energentov iz Rusije, redukcija zemeljskega plina, zaposlovanje tujcev, pandemija COVDI-19. Legenda: po pomenu rastoče, po pomenu padajoče
Še niste prejemnik gradiv Analitike GZS? 📰
Oglejte si tudi rubriko v angleškem jeziku.
Želimo vam koristno branje. Analitika GZS