Analitika GZS

Arhiv: JE GOSPODARSKO LETO 1992=2012?JE IN NI!

Gospodarska zbornica Slovenije je včeraj z okroglo mizo JE GOSPODARSKO LETO 1992=2012?JE IN NI! obeležila 20-letnico izhajanja publikacije Konjunkturna gibanja. Sogovorniki na okrogli mizi so primerjali gospodarske razmere iz l. 1992 z današnjimi in ugotavljali, kateri dejavniki v današnjih povsem drugačnih kriznih gospodarskih razmerah lahko prispevajo k ugodnejšim konjunkturnim gibanjem v Sloveniji.

Alenka Avberšek, GZS, po anketi ter analizi stanja in pričakovanih trendov ugotavlja, da so napovedi o recesiji v Sloveniji za letos realnost, s katero se bo treba soočiti tako v gospodarstvu kot v javnem sektorju. Služba za konjunkturo in ekonomsko politiko pri GZS za letos napoveduje 1,2-odstotno krčenje gospodarstva, na katerega naj bi najbolj vplivalo še nadalnje, po oceni GZS 6 odstotno padanje investicij.

Na okrogli mizi, ki jo je povezoval finančni analitik Karel Lipnik, so sogovorniki iz različnih dejavnosti poudarili nekaj ključnih dejavnikov izhoda iz krize:

Izvršni direktor strateškega razvoja skupine Iskra Avtoelektrika Robert Žerjal je poudaril, da je avtomobilski sektor pomemben dejavnik gospodarstva, ki deluje na domačem in globalnem trgu in veliko vlaga v razvoj. Glavni motor rasti bodo v prihodnosti predstavljale zelene tehnologije. Preboj bodo dosegli le ob novih trgih, z novimi tehnologijami in rešitvami. Za vlaganja bo potreben dodaten kapital. Družbe za to potrebujejo dokapitalizacijo, stabilno lastniško strukturo, ki bo razumela potrebe po vlaganju v nove tehnologije, ne zgolj iskanje kratkoročnih kapitalskih donosov. Podobnosti z letom 1992 vidi v iskanju tujih trgov, pri čemer so slovenska podjetja takrat iskala trg predvsem v Evropi, sedaj pa morajo globalnim igralcem slediti na rastoče trge. Danes je potrebno razmišljati globalno. Usmeriti se je potrebno v sektorje, kjer so zaznavne potencialne rasti dodane vrednosti in delovnih mest, npr. zelene tehnologije, elektromobilnost. Želijo, da so njihovi produkti znotraj in navzven povezani v stabilne dobaviteljske verige. Poudaril je, da je globalizacija potrebna tako pri sledenju kupcev kot pri optimiranju stroškov. Razvoj inovativnih rešitev bi moral ostati v Sloveniji, kar pa terja visoko izobražene kadre, optimiranje ter povezovanje z lokalnimi partnerji.

Andrej Mate iz družbe Inles Ribnica ter tudi predsednik upravnega odbora združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS vidi priložnosti tudi v lesni industriji, a poudarja, da se morajo vsi segmenti te panoge usmeriti v naročniško proizvodnjo za znanega kupca. Njegovo podjetje kar 50 % proizvodov proda v Nemčijo pod svojo blagovno znamko. Meni, da bo panoga uspešna le ob medsektorskem pristopu lesarstva in gozdarstva, ki bi zagotovil skupne projekte, trge in podporo za investicije v tehnologijo. Kot enega ključnih izpostavlja projekt »Razvojni evro«, ki bi ga od vsakega posekanega drevesa usmerili nazaj v gozd, predelavo, dizajn, blagovne znamke. Pomemben je tudi projekt gradnje lesenih hiš »Hiša 2020«, v katerem nameravajo združiti najboljše izdelke slovenskih proizvajalcev. Mate o selitvi proizvodnje v tujino meni, da za industrijo, ki se ukvarja s proizvodnjo za znanega naročnika, ni smiselna, tako zaradi bližine naročnikov kot razvojnih kadrov. Seliti se bo morala le masovna proizvodnja. Računa pa na obratno sliko - da bo v določenih panogah prišlo do prevzemov s strani tujcev.

Direktor podjetja Kolektor Etra Tomaž Kmecl, ki nastopa na vseh evropskih trgih meni, da so za uspeh pomembni nenehno vlaganje v razvoj, prava panoga, dobra blagovna znamka, dober izdelek in prava ekipa vseh zaposlenih, ki skupaj gradijo in gredo za ciljem. Trenutno nastopajo na področju obnovljivih virov energije, kot je gradnja vetrnih elektrarn, v katere Evropa vlaga enormna razvojna sredstva. Prodajajo veliko preko evropskih javnih razpisov, kjer pa velikokrat lažje dobijo posel kot doma. V Sloveniji je težje dobiti reference za inovativne zelene proizvode kot v tujini, ker so včasih za tuje konkurente lažji pogoji kot za domača podjetja. Za zgled bi morala biti Nemčija, ker zna ščititi lokalne dobavitelje, in je zato na njihov trg prodreti še težje kot v skandinavske države. Meni, da se za povečanje dodane vrednosti premalo slovenskih podjetij usmerja v končne proizvode in gradnjo blagovne znamke.

Lejla Fajić iz UMAR-ja izpostavila, da mora država izvesti 3 pomembne kratkoročne makroekonomske ukrepe in sicer saniranje bančnega sektorja, javnofinančno konsolidacijo in na srednji rok vzpostaviti ukrepe za rast in zaposlovanje. UMAR pričakuje, da se bo nadaljeval proces pasivnega prestrukturiranja, v katerem delovno intenzivna podjetja z nižjo dodano vrednostjo zmanjšujejo obseg proizvodnje in število zaposlenih. V tem pogledu bo po njenem mnenju tudi država morala spremeniti svoje usmeritve od horizontalnega podpiranja v bolj usmerjeno podporo določenim sektorjem.

Predsednik GZS Samo Hribar Milič je povzel, da se je potrebno na mikronivoju podjetij vprašati, ali smo naredili dovolj. Med ključnimi ukrepi države pa so krepitev blagovne znamke »narejeno v Sloveniji«, krepitev posameznih blagovnih znamk ter konsolidacijo javnih financ. Nujno je takšno razdolževanje gospodarstva, da ne bo hkrati prišlo do stagnacije in deregulacije poslovnega okolja. Po njegovem mnenju bi bilo treba okrepiti strategije za prodor na tuje trge, med njimi tudi na tiste, kjer slovenska podjetja še niso prisotna. Hribar Milič pričakuje, da bodo v prihodnjem desetletju razvoj vodile panoge, ki bodo bolj povezane z znanstveno-raziskovalno sfero, ki bodo proizvajale globalno konkurenčne izdelke z višjo dodano vrednostjo. Prosperirala bodo podjetja, ki bodo izkoriščala naravne danosti Slovenije, kot je npr. les ali geostrateški položaj.

Čeprav so bili sogovorniki, direktorji podjetij, iz različnih panog (lesna, avtomobilska, strojegradnja), so se strinjali, da so priložnosti za slovensko gospodarstvo iskanje novih tujih trgov oz. internacionalizacija, zelene inovativne tehnologije in proizvodi, odlična kakovost proizvodov oz. storitev ter močna blagovna znamka. Odločilno vlogo pri tem imata tudi nenehno vlaganje v znanje in razvoj, ki se morata bolj povezovati kot doslej ter vrhunski menedžment.

Ob zaključku okrogle mize se je predsednik GZS, mag. Samo Hribar Milič, še zahvalil vsem soustvarjalcem publikacije Konjunkturna gibanja in jim podelil plakete.

 
20 let Konjunkturnih gibanj SKEP GZS: Krista Dekleva, Darja Močnik, mag. posl. ved, Danica Nežič, Nina Prešern, mag. Irena Roštan, Ani Rozman, mag. Marjan Širaj, Marjeta Šiško-Debeljak


Izkoristite 20 %  jubiljeni popust ob 20-letnici Konjunkturnih gibanj SKEP GZS

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.