22. teden 2023
Nižja inflacija v območju evra od pričakovane je dobra novica za pričakovanja o normalizaciji denarne politike v območju evra, vendar je en mesec še premalo, da bi spremenil okoliščine odločanja ECB. Dvigovanja obrestnih mer na kratkem delu krivulje je tako še pričakovati. Kljub temu je bila inflacija v Sloveniji precej višja od pričakovane in je bila po metodologiji HICP na letni ravni enako visoka kot v Italiji (8,1%). 6-mesečni Euribor je presegel 3,7 % in je najvišje po letu 2008. Cenovna gibanja pri surovinah in energentih kažejo, da se proizvodna inflacija umirja oziroma bi lahko celo vodila v zniževanje določenih cen proizvodov, medtem ko pri storitvah to preprečuje omejena ponudba delovne sile in izjemna rast povpraševanja po turističnih in prostočasnih storitvah.
Nižja inflacija v območju evra ugodno presenečenje
Mesečna inflacija v območju evra je bila v mesecu maju po prvi oceni (kasnejša se redko kdaj pomembno spremeni) nespremenjena, k čemur je prispevala 2,2-odstoten padec cen energentov, medtem ko so se cene hrane, alkohola in tobaka povečale za 0,4 %, industrijskega blaga za 0,3 % in storitev za 0,2 %. Rast cen pri storitvah je bila pod pričakovanji, pri hrani pa nadaljnja rast cen vendarle preseneča. Cene nepredelane hrane so bile nespremenjene, cene predelane, alkohola in tobaka pa so bile višje za 0,5 %. Na letni ravni se je mesečna stagnacija v cenah odrazila v velikem medletnem znižanju rast cen, in sicer so bile medletno višje le še za 6,1 % (7,0 % v aprilu). Med posameznimi državami članicami je bila mesečna rast cen visoka v Malti (+1,7 %) in Latviji (+1,4 %), sledila je rast cen v Sloveniji (+0,9 %). Za oblikovanje monetarne politike je ključna dinamika cen v največjih štirih gospodarstvih. V Nemčiji so cene upadle za 0,2 %, kot so tudi v Španiji. V Franciji so upadle za 0,1 %, v Italiji pa so zrasle za 0,3 %. Pri letni rasti cen sta bili inflaciji Italije in Slovenije usklajeni pri 8,1 %. Vir: Eurostat
Fosilna goriva z nepredstavljivimi znižanji cen v maju
Cene surovin so se v mesecu maju pocenile za 8,6 %, vendar je ob tem evro izgubil slab odstotek napram dolarju, kar je ublažilo padec na sicer še vedno visokih 7,8 %. V nadaljevanju pišemo o mesečnih spremembah cen v evrih. Cene energentov so se v enem mesecu znižale za 10,5 %, drugih surovin pa za 2,7 %. Pri energentih so najbolj upadle cene zemeljskega plina v Evropi (-25 %), južnoafriškega premoga (-22 %) in nafte brent (-9 %). Med kmetijskimi surovinami so se najbolj znižale cene čajev (-7,7 %), koruze (-7 %), palminega in sončničnega olja (oba -6,2 %) ter pšenice (ZDA, -5 %). Na drugi strani so se podražile cene sladkorja (+6,2 %) in riža (med 2 in 4 %). Med industrijskimi surovinami so se znižale cene železove rude (-9,6 %), cinka (-9,7 %) in niklja (-7,2 %). Od začetka leta so bile cene surovin cenejše za petino, od tega energentov za 28 %, kmetijskih surovin za 3 %, gnojil za petino in industrijskih materialov za 9 %. Padci cen naj bi bili povezani z nižjim povpraševanjem Kitajske in percepcijo šibkega prihodnjega povpraševanja, kar je bilo povezano tudi z dvigovanjem obrestnih mer. Vir: Svetovna banka, maj 2023
Marčevska stagnacija obrega prodaje v storitvah in trgovini
Skupni obseg prodaje v storitvenih dejavnostih in trgovini se marca v primerjavi z mesecem prej ni spremenil. V prvem četrtletju je bil za 3,5 % večji kot v istem obdobju lani. V storitvenih dejavnostih je zrasel (za 7,1 %), v trgovini pa upadel (za 2,3 %), kar odraža večjo usmeritev potrošnikov od proizvodov k storitvam in rast uživanja hrane in pijače izven lastnega doma. Obseg prodaje se je povečal v petih od šestih skupin storitvenih dejavnosti, najizraziteje v gostinstvu (za 16,8 %) in IKT dejavnostih (+9,4 %). Zmanjšal se je samo v prometu in skladiščenju (za 0,8 %). Vir: Statistični urad RS
Semafor napovedi
V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:
Širok razpon podražitev preseneča
Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike
Inflacija, cene in dosegljivost surovin, zajezitveni ukrepi in državni odloki, fiskalna politika po 2023, pomanjkanje zaposlenih, cene nepremičnin, obrestne mere (kratkoročne in dolgoročne), zelena transformacija in NOO, cene električne energije, nafte in zemeljskega plina, shema pomoči za energetsko-intenzivna podjetja, spremembe Zakona o dohodnini, geopolitične napetosti v vzhodni Evropi, gospodarske sankcije, embargo na uvoz energentov iz Rusije, redukcije zemeljskega plina in električne energije, zaposlovanje tujcev, pandemija COVID-19, hibridna vojna in negotovost, recesija. Legenda: po pomenu rastoče (max. 3), po pomenu padajoče (max 3)
Še niste prejemnik gradiv Analitike GZS? 📰