13. teden 2023

Pogled na inflacijo ni črno-bel

Visoka rast cen v 2022 kljub negativnem vplivu na realni dohodek prebivalstva ni omejila namere po krepitvi potrošnje v slovenskih gospodinjstvih, kar pojasnjuje nedavno objavljen padec stopnje varčevanja. Inflacija je tudi ugodno vplivala na razvrednotenje javnega dolga, saj je dolg sektorja države že konec leta padel pod 70 % BDP. Najbolj zadolžene članice (kot denimo Grčija) so najbolj znižale svoj javni dolg. Marčevska inflacija v Sloveniji je bila sicer nižja od naše ocene, oz. je sploh ni bilo, vendar so na to predvsem vplivale nižje cene počitniških paketov v tujini. Cene v Sloveniji brez upoštevanja tujine, pa se še vedno povečujejo in so bile višje za pol odstotka.

Cene v Sloveniji so marca še zrasle, slovenski potrošniki pa plačujejo podobno kot v februarju

Cene življenjskih potrebščin (ICŽP) se v marcu v Sloveniji niso spremenile, kar je bilo ugodnejše od naših pričakovanj o 0,6-odstotni rasti cen. Vseeno naša napoved ni bila tako zgrešena, saj so cene res zrasle za 0,5 % po metodologiji HICP, razliko med metodologijama pa so predstavljale predvsem cenejše cene počitniških paketov v tujini (prve so del ICŽP, ne pa HICP). Spremembe pri posameznih cenah, merjene z vidika slovenskih potrošnikov (ICŽP=, so bile zelo različne. Zaradi končanih popustov in prehoda na spomladansko-poletno kolekcijo so se najbolj zvišale cene v skupini oblačila in obutev (+7,2 %; +0,4 o. t.). Za 7,2 % so se dvignile cene medicinskih proizvodov, pripomočkov in opreme (+0,3 o. t.). Višje cene hrane (+1,1 %) so prispevale 0,2 o. t. k rasti cen. V tej skupini so izstopale podražitve zelenjave (+3,7 %) in mesa (+1,1 %). Po 0,1 o. t. so dodale višje cene v oskrbi z vodo (za 4,7 %) ter v skupini drugi rekreacijski predmeti, vrtnarjenje in male živali (za 2,3 %). Na drugi strani so inflacijo največ, za kar 0,9 o. t. ublažile pocenitve počitniških paketov (-22,4 %), po 0,1 o. t. pa še cenejša trdna goriva (-4 %) in gospodinjsko pohištvo (-2,2 %). Na letni ravni je bila sprememba cen še visoka (+10,5 %), vseeno pa umirjanje cenovnih pritiskov najbolj pokaže sprememba cen od začetka leta. Do marca so bile te cene višje za 0,9 %. Vir: Statistični urad RS

Rast toplotnih črpalk zmanjšuje potrebo po oskrbi z kurilnim oljem

Predvsem topla zima je prispevala k temu, da se je poraba kurilnega olja in zemeljskega plina v prvih dveh mesecih medletno zmanjšala za desetino. Rast turizma in transportnih tokov v regiji je pretežno vplivali na desetino večjo porabo neosvinčenega motornega bencina, medtem ko je bila poraba dizelskega goriva višja za 6 %. Zaradi manjšega izkopa premoga v Premogovniku Velenje je bila poraba lignita nižja za četrtino.

Proizvodnja električne energije na pragu je bila po januarskem padcu (-6,3 %), v februarju nižje le še za 0,7 % (v prvih dveh mesecih: -3,7 %). K padcu (v prvih dveh mesecih) je prispevala predvsem nižja proizvodnja v TEŠ-u (-29 %), medtem ko je večji padec celotne proizvedene količine električne energija preprečila višja proizvodnja v hidroelektrarnah (+21 %). V jedrski elektrarni je bila proizvodnja višja za 3,8 %, sončne elektrarna pa so proizvedle za 38 % več električne energije. Vseeno je njihov pomen v strukturi proizvodnje celotne električne energije nizek (2 %) oziroma štirikrat nižji od izgub v omrežju.
Več v prilogi.

Črn marec v avstrijski industriji

Proizvodni PMI v Avstriji se je v marcu nekoliko presenetljivo znižal (s 47,1 na 44,7), kar odraža znižanje tekoče proizvodnje in novih naročil. Proizvajalci so zmanjšali svoje nabavne aktivnosti ter znižali previdnostne zaloge, ker se stroški financiranje obratnega kapitala povečujejo, dobave pa postajajo vse bolj zanesljive. Zaloga dokončanih izdelkov se je povečala, ključni kupci pa so prestavili svoja naročila v prihodnost ali pa so prekinili naročila. V celotnem letu pričakuje avstrijska industrija nižjo proizvodnjo in po pesimizmu izstopa znotraj regije. Vir: S&P Global

Semafor napovedi

V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:

• Padec stopnje varčevanja pojasnil močno rast potrošnje v 2022
• Izdatki za obresti tudi v 2022 upadali
• Cene poslovnih nepremičnin za tretjino višje kot v 2015
• Umirjanje rasti uvoznih cen prekinil plin
• Trgovina z živili kaže na previdnost potrošnikov pri nakupih hrane in pijače
• IKT dejavnosti v visoko rastjo ob začetku leta
• Stopnja brezposelnost še nekoliko nižje
• Rast cen v območju evra nižja izključno zaradi energentov
• Stroški dela na delovno uro z zmerno rastjo v 2022
• Dogodki v tekočem tednu: indeksi nabavnikov v ZDA in na Kitajskem

    Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike

Inflacija, cene in dosegljivost surovin, zajezitveni ukrepi in državni odloki, fiskalna politika po 2023, pomanjkanje zaposlenih, cene nepremičnin, obrestne mere (kratkoročne in dolgoročne), zelena transformacija in NOO, cene električne energije, nafte in zemeljskega plina, shema pomoči za energetsko-intenzivna podjetja, spremembe Zakona o dohodnini, geopolitične napetosti v vzhodni Evropi, nova koalicijska pogodba, gospodarske sankcije, embargo na uvoz energentov iz Rusije, redukcije zemeljskega plina, zaposlovanje tujcev, pandemija COVID-19, hibridna vojna in negotovost, recesija.
Legenda: po pomenu rastoče (max. 3), po pomenu padajoče (max 3)