Od 30. 7. do 5. 08. 2022
Stagnacija svetovne industrijske proizvodnje
Proizvodnja v razvitem svetu z zavoro
Svetovni proizvodni PMI (JP Morgan in S&P Global) se je julija ponovno znižal, in sicer na 2-letno dno (51,1). Tako odraža stagnacijo industrijske proizvodnje na svetu (output indeks pri 50), predvsem pa negotovo izglede, saj se je obseg novih naročil ponovno znižal, dinamika nastajanja novih delovnih mest pa se je ustavila. Že tretjič v zadnjih štirih mesecih se je obseg proizvodnje v vmesni proizvodnji znižal, kar pretežno odraža težave v industrijah, ki pri svoji proizvodnji uporabljajo veliko energentov in surovin. Nova naročila so se predvsem skrčila v vmesni (polproizvodi) in investicijski proizvodnji (stroji ipd.), medtem ko so ostala nespremenjena v segmentu industrij, ki izdelujejo izdelke za potrošnike. Zaposlovanje v ZDA, območju evra in na Japonskem se je še povečalo, znižalo pa se je na Kitajskem. Splošno razpoloženje v svetovnih predelovalnih dejavnostih je upadlo na najnižjo vrednost po maju 2020.
Med državami je izstopalo ohlajanje v predelovalnih dejavnostih ZDA, območja evra, Japonske in Združenega kraljestva. V državah v razvoju pa je proizvodnja še povečala (drug zaporedni mesec), predvsem zaradi umika zajezitvenih ukrepov na Kitajskem. Tudi v Indiji in Braziliji je bila proizvodna aktivnost pozitivna, medtem ko so se s padci soočili v Rusiji, na Poljskem, v Tajvanu in tudi v Turčiji. Avstralija, ki je pomembna izvoznica premoga in drugih surovin, je prav tako močno povečala proizvodnjo, med večjimi državami območja evra pa so bili trendi pozitivni le še na Nizozemskem.
Vhodni (nabavne cene) in izhodni (prodajne cene) cenovni pritiski se umirjajo (naraščali so najpočasneje v zadnjih 17-ih mesecih), kar je pozitivno za prihodne izglede.
Junijski padec v prodaji na drobno nad pričakovanji
Junijski padec obsega prodaje na drobno v EU-27 (-1,3 % glede na maj 2022; -2,8 % glede na junij 2021) je bil močno negativno presenečenje (osrednja ocena Reuters: 0,0 % glede na maj) in odraža upora evropskih potrošnikov pred visokimi cenami končnih izdelkov in storitev. Na mesečni ravni je tako najbolj upadel obseg prodaje v trgovini z neprehrambnimi izdelki (-2,6 %), medtem ko je v trgovini z naftnimi derivati upadel za 1,4 %. Obseg prodaje v trgovinah s hrano in pijačo se je znižal manj, in sicer za 0,2 %. Zanimivo je, da je močno upadel tudi obseg prodaje prek interneta in pošte (-2,1 %), ki je bil medletno zato že nižji za desetino in odraža povratek evropskih potrošnikov v fizične trgovine, kjer se je obseg zajezitvenih ukrepov zaradi covid-19 pretežno ukinil. Padci prodaje so bili še posebej veliki na Danskem (-3,8 %), Nizozemskem (-3,4 %) in v Estoniji (-2,4 %), medtem ko so se s skromnimi rastmi med 0,5 in 0,2 % soočili na Irskem, Malti, Finskem in v Avstriji. Vir: Eurostat
Število rojstev še naprej vse nižje
V Sloveniji se je junija rodilo 1.509 otrok, kar je bilo 35 manj kot junija lani. To kaže, da je pandemija covid-19 imela negativen učinek na naravni prirast, ki je postal še bolj negativen. Umrlo je sicer 1.602 prebivalcev, kar je bilo 91 manj kot v enakem mesecu lani. Presežna umrljivost (tj. presežek števila umrlih v primerjavi s povprečnim številom umrlih v junijih 2015–2019) je znašala 9,6 %, kar pomeni, da je okoli 160 ljudi več umrlo kot običajno, kar je bilo povezano predvsem s pandemijo. Ob tem so se znatno umirili trendi pri priseljevanju, kar znižuje število prebivalcev v Sloveniji ter s tem potencial doseganja višjega BDP. Vir: Statistični urad RS
Semafor napovedi
V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:
Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike
Inflacija, cene in dosegljivost surovin, zajezitveni ukrepi in državni odloki, fiskalna politika po 2023, pomanjkanje zaposlenih, cene nepremičnin, obrestne mere (kratkoročne in dolgoročne), zelena transformacija in NOO, cene električne energije, nafte in zemeljskega plina, shema pomoči za energetsko-intenzivna podjetja, davčna reforma, geopolitične napetosti v vzhodni Evropi, nova koalicijska pogodba, gospodarske sankcije, embargo na uvoz energentov iz Rusije, redukcije zemeljskega plina, zaposlovanje tujcev, pandemija COVID-19, recesija. Legenda: po pomenu rastoče, po pomenu padajoče
Še niste prejemnik gradiv Analitike GZS? 📰
Oglejte si tudi rubriko v angleškem jeziku.