Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 5. do 11. februarja 2022

11.02.2021 izpod peresa

Od 05. do 11. 02. 2022

 

Decembrski podatki o industriji presenetili tudi največje optimiste

 

Industrijska proizvodnja ob koncu leta kljubovala naši pesimistični oceni

Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila peti mesec zapored višja, in sicer je bila v decembru 2021 za 1,1 % višja kot v mesecu pred tem. V predelovalnih dejavnostih in rudarstvu je bila višja (za 1,1 % oz. za 16,0 %), v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro pa nižja, predvsem zaradi slabše hidrologije (za 2,4 %). Rast nas je presenetila, še posebej po krepki rasti v novembru (+2,8 % glede na oktober) in glede na običajne razmere v tem mesecu v zadnjih nekaj letih. Pričakovali smo namreč 0,3-odstotni padec.

V primerjavi z industrijsko proizvodnjo v decembru 2020 je bila skupna vrednost industrijske proizvodnje višja za 11,9 %, v primerjavi s proizvodnjo v decembru 2019 pa za 10,3 %.

Kljub rasti proizvodnje v predelovalnih dejavnostih (+1,1 % glede na november) se je prihodek od prodaje v decembru skrčil za 0,5 %, kar povezujemo z oblikovanjem zalog gotovih izdelkov. Na letni ravni je bil decembra prihodek višji za 15,1 % (v celem letu za 15,4 %), kar pomeni, da je presegal rast proizvodnje za 3,1 %. Tolikšna je bila povprečna rast cene vseh industrijskih izdelkov v letu 2021. Decembrska vrednost zalog je bila za 14,8 % višja kot leto prej, v celotnem letu pa v povprečju za 5,3 %. Na osnovi teh podatkov menimo, da so podjetja ob koncu leta vendarle oblikovala nekoliko večjo vrednost zalog, kar pomeni, da so izzivi pri nadaljevanju poslovanja v letu 2022 manjši.

Gledano po tehnološki zahtevnosti proizvodnje je presenetila rast tako proizvodnje v visoko tehnoloških dejavnostih (+51,3 %) kot tudi v nizko tehnološki (+18,5 %), kar povezujemo s krepitvijo domače farmacevtske in lesne industrije.

 

Dunajski inštitut WiiW o možnih scenarijih na vzhodu Evrope

Dunajski inštitut za mednarodne ekonomske primerjave (WiiW) je pripravil obsežen dokument, kjer je nanizal možne scenarije razpleta geopolitične krize v Ukrajini. Upoštevaje pretekle statistične modele niso videli pomembnega vpliva sankcij na ruski BDP ali menjalni tečaj, ključen vpliv je imela cena energentov. Zmanjšanje energetske menjave na kratek rok bi najbolj prizadel obe strani (EU in Rusijo). Gospodarstvo Ukrajine bi potrebovalo zahodno podporo za makroekonomsko stabilizacijo države, EU pa bi precej verjetno zasledovala večjo diverzifikacijo svojih energentov v prihodnosti, predvsem pri plinu. Poročilo je na voljo le naročnikom.

 

Število prostih delovnih mest visoko

Anketni podatki Statističnega urada RS so potrdili trende, ki jih je nakazal pred tednom že Zavod RS za zaposlovanje. V 4. četrtletju 2021 je bilo na voljo 22.900 prostih delovnih mest, kar je ponovno najvišja vrednost do zdaj. Povečano povpraševanje po novi delovni sili se po drugi strani odraža v večjem številu zasedenih delovnih mest. Ustavilo se je pri številki 792.100, kar je prav tako največ doslej. Glede na 4. četrtletje 2020 je bilo za 10.000 več prostih delovnih mest (od tega 6.700 pri večjih delodajalcih, z več kot 10 zaposlenimi). V dejavnosti gostinstva je bilo petkrat več prostih delovnih mest. Stopnja prostih delovnih mest je bila v 4. četrtletju 2021 2,8-odstotna, kar je enako kot v prejšnjem četrtletju. Bila je zgodovinsko najvišja.

 

Semafor napovedi

 

V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:

  • Blagostanje gospodinjstev v 2021 višje
  • V januarju rast cen v Sloveniji nekoliko pod našimi pričakovanji
  • Decembrsko število rojstev vendarle nekoliko višje
  • Fiskalni svet svari pred rastjo plač v javnem sektorju
  • Evropska komisija nekoliko znižala ocene rasti BDP za 2022 in dvignila ocene za inflacijo
  • Cene v ZDA porasle najhitreje po februarju 1982
  • IFo institut dvignil cene pričakovane inflacije v Nemčiji
  • Razpoloženje v nemškem malem podjetništvu v januarju navzgor
  • Pomanjkanje gradbenega materiala v Nemčiji manjši izziv
  • Kitajske storitvene dejavnosti precej zaskrbljene nad zajezitvenimi ukrepi
  • Svetovna elektronska industrija bo še prispevala k inflacijskim pritiskom
  • Financiranje danes pretežno ni več izziv za podjetja
  • Območje evra še vedno z visokim optimizmom glede gibanja v industriji
  • Veliki porabniki surovin v Evropi z visokimi pričakovanji
  • Dogodki v prihodnjem tednu: plače izplačane v januarju in razpoloženje potrošnikov v Sloveniji

    Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike

Inflacija, cene in dosegljivost surovin, zajezitveni ukrepi in državni odloki, fiskalna politika po 2023, pomanjkanje zaposlenih, cene nepremičnin, obrestne mere, zelena transformacija in NOO, cene električne energije, nafte in zemeljskega plina, shema pomoči za energetsko-intenzivna podjetja, dohodninska reforma, geopolitične napetosti v Vzhodni Evropi.

Legenda: po pomenu rastoče, po pomenu padajoče


    Analitika v medijih

28.01 2022 Kako hiperavtomatizacija prodira v slovenska podjetja Vir: Finance 
07.02.2022 Januarja 5,8-odstotna letna inflacija Vir: MMC 
10.02.2022 Inflacija in okrevanje Vir: radioprvi.rtvslo.si

Več si preberite v prilogi

 

Še niste prejemnik gradiv Analitike GZS? 📰

Želim testni dostop

 

Oglejte si tudi rubriko v angleškem jeziku.

 Weekly Economic Highlights

 

 

 


 

Fotogalerija