Od 18. do 24. 12. 2021

Ob zaključku leta optimizem presenetljivo višji

Gospodarska klima splezala na poletne nivoje

Kljub zadržanim pričakovanjem o gibanju gospodarske klime, se je ta decembra zopet močneje povečala. Porasla je drugi zaporedni mesec in se povzpela blizu julijske (2021) vrednosti oz. vrednosti iz avgusta 2019. Podatki so desezonirani in kažejo, da se je krepko povečal kazalnik zaupanja v trgovini na drobno (+9 točk glede na november, na podobni ravni kot julija 2021), kazalnik zaupanja v gradbeništvu (+6 točk glede na november in na zgodovinsko najvišjo vrednosti) in kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih (+4 točke glede na november na julijsko vrednost). Tudi kazalnik zaupanja potrošnikov je porasel (za 3 točke glede na november), upadlo je le razpoloženje v storitvenih dejavnostih (-4 točke glede na november), pretežno zaradi nekaterih novih omejitvenih ukrepov in strahu pred novimi.

Predelovalne dejavnosti predstavljajo 40 % gospodarske klime in imajo zato največji prispevek k spremembi gospodarske klime. Po dveh mesecih zniževanja, se je indikator proizvodnje povečal, kot tudi izvoznih in skupnih naročil. Ocene o pričakovani proizvodnji so porasle na najvišji nivo po novembru 2017. Optimizem pri pričakovanih prodajnih cenah in zaposlovanju se je prav tako močno okrepil. Med posameznimi področji predelovanih dejavnosti, se je optimizem močno okrepil v proizvodnji električnih naprav (njegova sprejemljivost je sicer zelo visoka zaradi pomena nekaj velikih podjetij), proizvodnji kemikalij in pohištva. Močneje se je znižal v proizvodnji drugih vozil in plovil, proizvodnji živil in proizvodnji elektronskih in optičnih izdelkih. V proizvodnji motornih vozil je ostal nespremenjen.

V storitvenih dejavnostih (30 % gospodarske klime) se je znižal tekoči kazalnik povpraševanja, medtem ko se je okrepil kazalnik zaposlovanje in pričakovanega zaposlovanja. Pri pričakovanem povpraševanju ni bilo sprememb, kar verjetno pomeni, da storitvena podjetja ne pričakujejo vsaj pomembnega poslabšanja.

Na nepremičninskem trgu prevladujejo rabljena stanovanja

Cene stanovanjskih nepremičnin so v 3. četrtletju 2021 porasle za 2,8 % glede na 2. četrtletje 2021 (od tega rabljenih za 2,8 %), kar je bilo nekoliko nad našimi pričakovanji (+2,5 %). Na letni ravni je bila njihova cena višja za 12,9 %. Število prodajrabljenih stanovanjskih nepremičnin je bilo nižje kot v 2. četrtletju 2021. Prodanih je bilo 3.310 rabljenih stanovanjskih nepremičnin, skupna vrednost prodaj pa je bila 369 milijonov EUR, kar je bilo za okrog 17 % manj kot v 2. četrtletju 2021 (446 milijonov EUR). Novih stanovanjskih nepremičnin je bilo v 3. četrtletju 2021 prodanih le 49, kar je najmanj po 2. četrtletju 2020 (55). Skupna vrednost prodaj novih stanovanjskih nepremičnin je znašala okrog 10 milijonov EUR; to je za 25 % manj kot v prejšnjem četrtletju.

Semafor napovedi

V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:

• Kljub padcu gradbenih dovoljenj v zadnjih dveh mesecih razloga za pesimizem v slovenskem gradbeništvu ni
• Cene pri proizvajalcih porasle bolj od naših pričakovanj
• Rast bruto plač se umirja tudi v zasebnem sektorju
• Luka Koper pričakuje umirjeno rast poslovanja
• Rast stanovanjskih posojil nekoliko hitrejša
• Indikator svetovne ekonomske konjunkture najnižje po juliju 2020
• Prva ocena razpoloženja potrošnikov v EU kaže na padec
• Padec optimizma pri nemških potrošnikih presenetljiv
• Dogodki v prihodnjem tednu: decembrska inflacija

Oglejte si tudi novo rubriko v angleškem jeziku.

 Weekly Economic Highlights