Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 4. do 10. septembra 2021

10. september 2021

10. 9..2021 izpod peresa

Od 04. do 10. 9. 2021

V petih industrijskih dejavnostih rast industrijske proizvodnje višja od četrtine

Rast industrijske proizvodnje v juliju pričakovano negativna

Rast slovenske industrijske proizvodnje je bila julija glede na predhodni mesec negativna (-1,7 %, naša ocena: -1,0 %), medletno (glede na julij 2020) pa je bila višja za 8,9 %. Pričakovano se je rast upočasnila (v 1. polovici leta je bila medletno višja za 15 %) na 13 % v prvih sedmih mesecih leta 2021. V rudarstvu je bila industrijska proizvodnja v omenjenem obdobju medletno nižja za 2,6 %, v energetiki za 1,5 %, v predelovalnih dejavnostih pa je bila višja za okoli 15 %. Če se bo industrijska proizvodnja v preostanku leta ohranila na julijski ravni (precej verjetno je, da bo celo zrasla), bo rast v celotnem letu znašala okoli 9 %, kar je precej nad aktualno osrednjo oceno (Eastern European Consensus: 7,5 %). Najvišjo rast industrijske proizvodnje v prvih sedmih mesecih so imele naslednje proizvodne dejavnosti: druge raznovrstne dejavnosti (+29 %), proizvodnja tekstilij (+28 %), električnih naprav (+27 %), popravila in montaža strojev (+27 %), proizvodnja kovinskih izdelkov (+25 %) in proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas (+24 %). Padec je beležila le dejavnost proizvodnje usnje in usnjenih izdelkov (-21 %) ter pridobivanje rudnin in kamnin (-1,6 %). Glede na enako obdobje leta 2019 je bila industrijska proizvodnja najmanj za desetino višja v 5 dejavnostih: proizvodnji pohištva, drugih strojev in naprav, elektronskih in optičnih izdelkov, kemikalij, kemičnih izdelkov ter v obdelavi in predelavi lesa. Za to ravnjo je zaostajala v proizvodnji motornih vozil in prikolic (-14 %), proizvodnji drugih vozil (-9,4 %), nekovinskih mineralnih izdelkih (-8,7 %) in proizvodnji usnja in usnjenih izdelkov (-38 %). Zadnje je povezano z zaprtjem pomembnega proizvodnega obrata na področju izdelave usnjenih izdelkov za različne industrije.

Povsem na dnu so bile države, kot so Mjanmar, Vietnam, Malezija, Indonezija in Filipini. Pričakujemo, da bo krčenje proizvodnje v zadnjih naštetih državah povečalo težave pri dobavah elektro in elektronske opreme iz Azije, delno tudi tekstila. To so denimo pokazali tudi odgovori tajvanskih menedžerjev. Ti so dodatno izpostavili nizke zaloge pri dobaviteljih, zamude v ladijskem prometu in fizično pomanjkanje kontejnerjev za prevoz preko oceana. Kljub temu je optimizem v domovini polprevodnikov ostal na visoki ravni.

Po tehnološki zahtevnosti so bile spremembe precej različne. V 2021 (glede na 2020) je bila rast visoka pri srednje nizko in srednje visoko tehnološki proizvodnji (nad 20 %), v nizkotehnoloških je bila rast 12-odstotna, v visokotehnoloških pa je bil padec 4-odstoten, kar je povezano s trendi v domači farmacevtski dejavnosti, ki je lansko leto beležila izjemen porast naročil. Glede na leto 2019 je bila rast najvišja v visoko tehnoloških dejavnostih (+8 %), srednje visoko (+7 %), srednje nizko (+6 %) in nizko tehnoloških dejavnostih (+5 %). Navedene spremembe kažejo, da je industrija pretežno nadoknadila tako visok izpad poslovanja iz 2. četrtletja 2020 kot tudi rast.

Julijski izvoz po pričakovanju visok

Julija 2021 je izvoz blaga v Sloveniji znašal 3,5 mrd EUR (+17 % več kot v istem mesecu lani), kar je bilo povsem skladno z našimi pričakovanji in več kot v juniju (3,3 mrd EUR). V prvih osmih mesecih 2021 je bil tako višji skoraj za petino oziroma za 3,6 mrd EUR. Visoka rast potrošnje gospodinjstev in krepitev gradbenih investicij (trenutno predvsem zalog, ob zaključku projekta pa se beleži investicija) je še bolj pospešila uvoz, ki je bil v prvih osmih mesecih od izvoza nižji le še za 180 mio EUR. Višji je bil za petino. Relativna rast uvoza iz držav EU (+23 %) je bila sicer nižja kot v državah nečlanicah EU (+30 %), v absolutnih številkah (ki so precej pomembnejše merilo) je bila rast višja v državah EU (2,8 mrd EUR napram 1,7 mrd EUR).