Od 24. 04. do 7. 5. 2021
V pričakovanju novega sproščanja ukrepov
Cene višje predvsem zaradi naftnih derivatov in električne energije
Cene življenjskih potrebščin so bile v aprilu 2021 na letni ravni višje v povprečju za 2,1 %, na mesečni ravni pa za 1,0 %. Cene storitev so se v enem letu v povprečju znižale za 0,7 %, cene blaga pa zvišale za 3,6 %. Najbolj, za 5,2 %, so se zvišale cene blaga dnevne porabe, cene trajnega blaga so se zvišale za 1,2 %, cene poltrajnega blaga pa za 0,2 %. K letni inflaciji v aprilu 2021 so največ (skoraj 50 % povečanja oz. za 1 odstotno točko) prispevale višje cene električne energije (za 40,4 %), ki so bile na podobni višini kot pred razglasitvijo epidemije marca 2020. K temu je prispevalo tudi dejstvo, da so bili lani gospodinjstva in določeni manjši poslovni odjemalci z odlokom začasno oproščeni plačevanja določenih prispevkov za porabo električne energije.
Precej (0,8 odstotne točke) so k letni inflaciji prispevali še dražji naftni derivati (tekoča goriva so se podražila za 30,4 %, goriva in maziva za osebna vozila pa za 16,9 %. Gibanje cen je ublažila 9,2-odstotna pocenitev počitniških paketov (za 0,4 odstotne točke). Kljub tako visoki medletni rasti cen so se te v prvih štirih mesecih povečale le za 0,1 %, medtem ko so v zadnjih 12 mesecih v povprečju upadle za 0,3 %. Prihodnji meseci bodo seveda zaradi odpiranja gostinskih in turističnih kapacitet dvignili dinamiko cen tudi v storitvah. Cene nafte so dosegle ravni blizu 70 USD za sodček, kar prav tako povečuje verjetnost dodatnega dviga maloprodajnih cen goriv. Pri tem ne smemo pozabiti na »bazni« efekt (velik padec cen energentov v maju), zato bo tudi majska medletna rast cen vsaj tako visoka kot aprilska (pri 2,1 do 2,3 %). Povprečno letno rast cen za 2021 ohranjamo pri 1,7 %.
Podobno kot cene življenjskih potrebščin so bile marca medletno že močno višje uvozne cene proizvodov. Marca so bile medletno višje za 4 % (prvih treh mesecih leta 1,3 %). Po klasifikaciji proizvodov je seveda izstopala rast cen energentov (+91 %) in rud ter kamnin (+20 %), medtem ko so bile cene proizvodov v predelovalnih dejavnostih višje za 2,9 % (učinek višjih cen energentov je ustrezno manjši zaradi drugih stroškov, ki so narasli manj).
Zavod RS za zaposlovanje je v sredo (5. 5.) objavil zadnje neuradne podatke o številu brezposelnih. Njihovo število se še vedno zvezno znižuje (78.000), pri čemer se je število novih zaposlitev precej povečalo prav v zadnjem tednu, kar je bilo tudi posledica prazničnega tedna (šolske počitnice v zadnjem aprilskem tednu in zato manjša rast zaposlovanja v predhodnem tednu). Poraba elektrike in promet tovornih vozil po slovenskih avtocestah sta bila v večini tednov aprila blizu oz. višje kot v primerljivih tednih predkriznega leta, kar kaže na ugodna gibanja industrijske proizvodnje. Pogled na predkrizno raven (2019) pa kaže, da je denimo poraba električne energije še vedno zaostajala za 7 % (4. teden aprila), medtem ko je bil promet tovornih vozil na avtocestah višji za 37 %, kar je bila visoka rast, kljub temu, da je bil obseg prevozov v 2019 v zadevnem tednu nižji zaradi velikonočnih praznikov z enim delovnim dnevom manj. Institut Jožef Stefan (IJS) je 5. maja sporočil, da bi ob nadaljevanju sedanjega trenda razvoja epidemije covida-19 lahko prešli v rumeno fazo v drugi polovici maja. Zeleno fazo bi lahko dosegli sredi junija. Sedemdnevno povprečje okužb je po objavljenih podatkih 6. 5. sicer znašalo 729. Meja za prehod v rumeno fazo je postavljena pri 600, za prehod v zeleno pa pri 300. Ocenjujemo, da bosta ti dve prelomnici omogočali nadaljnjo sprostitev dejavnosti, ki so sedaj še onemogočene oziroma močno omejene (turizem, organizacija večjih dogodkov).
Semafor napovedi
V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:
Še niste prejemnik gradiv Analitike GZS? 📰
Oglejte si tudi novo rubriko v angleškem jeziku.
Gospodarska zbornica, Analitika GZS Dimičeva 13, 1504 Ljubljana, T: 01 5898 291, F: 01 5898 100, analitika@gzs.si Vaše podatke smo zbrali iz javno dostopnih virov ali v okviru opravljanja dejavnosti Gospodarske zbornice Slovenije in jih uporabljamo v skladu z določili 72. člena ZVOP-1 in ZEPT-1B. Svoje podatke lahko kadarkoli pregledate ter zahtevate njihov popravek ali izbris oziroma prekličete to soglasje. Nastavitve, na katere vrste sporočil ste naročeni, in odjavo lahko kadarkoli spremenite s klikom na povezavo »Sprememba nastavitev prejemanja e-novic in odjava«.
[GDPR_TEKST]