Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 11. do 17. aprila 2020

Finančni trgi podali oceno: COVID-19 ni novo sistemsko tveganje

 Svetovni denarni sklad primerja 2020 z 1929

Za dogodek tedna je poskrbel Mednarodni denarni sklad (IMF), ki je kot ena največjih svetovnih institucij na področju ocenjevanja gospodarski rasti nakazal na najglobljo recesijo, ki v 2020 čaka svet po letu 1929. Tehnično gledano bi se recesiji lahko celo izognili, če bo padec BDP prisoten le v 2. četrtletju, vsebinsko gledano pa verjetno ne, ker bo učinek na dvig brezposelnosti kljub številnim vladnim ukrepom prisoten. Ekonomisti pri IMF so ocenili, da naj bi se svetovno gospodarstvo v 2020 skrčilo za 3 %, od tega v razvitih državah za 6 %, v državah v razvoju pa le za 1 %. Območje evra naj bi bilo najbolj prizadeto, saj naj bi se BDP skrčil za 7,5 %, kar naj bi bilo povezano z nadpovprečnim pomenom svetovne trgovine za evropsko gospodarstvo. Vrednost trgovinske menjave v blagu in storitvah naj bi se namreč skrčila za 11 %. Le v razvijajočih azijskih državah, čigar del sta Kitajska in Indija, pričakujejo rahlo pozitivno rast. Pri oceni IMF je podobno kot pri ostalih ocenah prisoten element predpostavk pri širjenju epidemije v državah, medtem ko so elementi podpore, ki jo nudita monetarna in fiskalna politika, zanemarjeni. To najbolje kažejo trendi na kapitalskih trgih, kjer je padcu indeksov za tretjino (S&P500) sledila hitra rast tečajev za okoli 25 %. S tega vidika dobički ne bodo bistveno prizadeti dlje od 3. četrtletja 2020, medtem ko naj bi cena izposojenega denarja ostala nizka dlje časa, kot je bilo prej predvideno. Globoke recesije tako finančni trgi ne pričakujejo, temveč hitro prilagoditev gospodarstva po odpravi ukrepov COVID-19. Pogled na nafto je specifičen, saj so spot cene odvisne od tekočega povpraševanja, ki se je močno znižalo, ponudba pa se na tako kratek rok ne more znižati. Cene industrijskih kovin (aluminij, baker, cink, nikelj ipd.) so se od januarska znižale le za okoli 15 %, kar odraža tako izboljšanje razmer na Kitajskem kot pričakovanja, da upad povpraševanja industrije, gradbeništva in transporta ne bo tako visok. Ne glede na to se moramo pripraviti, da nas bodo od maja do julija mediji zasipali z informacijami o slabšanju marčevskih in aprilskih kazalnikov (izvoz, industrijska proizvodnja, prodaja na drobno), kar pa na gospodarstvo v tistem trenutku ne bi smelo imeti večjega vpliva.

Več v prilogi.

Dogodki v tem tednu: gospodarska klima v aprilu in razpoloženje v nemškem gospodarstvu


Semafor napovedi


 

Fotogalerija