V 2019 je povprečen zaposleni prejel slabo polovico poviška stroška dela
Od 14. do 20. februarja 2020
Realna rast neto plač v 2019 pri 2,1 %
Rast povprečne bruto plače se je decembra 2019 medletno (glede na december 2018) umirila na 4,1 %, v celotnem letu pa je porasla za 4,3 % na 1.754 EUR. V sektorju država je porasla za 6,5 % (na 2.050 EUR), v zasebnem sektorju za 3,9 % (na 1.618 EUR). Rast neto plače je bila nižja, ker se meje dohodninskih razredov niso povečale (ob porastu povprečne plače se je efektivno breme dohodnine ustrezno povečalo). V celotnem 2019 je rast povprečne neto plače znašala 3,7 %, kar po upoštevanju inflacije pomeni 2,1-odstotno rast. Z vidika delodajalca (izplačevalca plača), se je celoten strošek dela v zasebnem sektorju v 2019 pri povprečni plači povečal za 74 EUR, od česar je zaposleni povprečno prejel 35 EUR več ne mesec (47 % poviška stroška dela). K razliki med rastjo neto plače in stroška dela je prispeval tudi dvig najnižje osnove za plačilo prispevkov za socialno varnost (+7,2 % v 2019), ki je vplival predvsem na najnižje plače, in sicer na strošek dela, ne pa na izplačane neto plače. Efektivna obremenitev s socialnimi prispevki je tako pri najnižjih plačah višja kot pri ostalih.
Dvig najnižjih in najvišjih plač v zasebnem sektorju
Podatkov o tem, katere plače v zasebnem sektorju so se bolj povečale v 2019 (podpovprečne ali nadpovprečne) še ni, vendar je možno sklepati, da najnižje, saj je bila rast minimalne plače v 2019 pri 5,2 % ter verjetno tudi najvišje, kjer poteka med podjetji borba za talente. V sektorju država je na rast plač vplival »Dogovor o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju«, ki je bil sprejet 3. decembra 2018 in je predvidel dvig plačnih razredov. Vsi zaposleni v javnem sektorju z izjemo zdravnikov, funkcionarjev in direktorjev so pridobili najmanj en plačni razred, nekaterim so se plače izboljšale za dva, tri ali celo štiri plačne razrede. Dogovorjeni dvigi plač, dodatkov in ostalih pravic je bil ocenjen na dobrih 300 milijonov evrov, predvidena pa je njihova postopna uveljavitev, ki bo vplivala na rast teh plač tudi v 2020. Z vidika SKD dejavnosti je bila pričakovano rast bruto plače najvišja v javni upravi in obrambi (+179 EUR), sledile so IKT dejavnosti (+128 EUR), finance (+114 EUR) in energetika (+108 EUR). Najnižja rast plač je bila v dejavnosti rudarstva (+7 EUR), kjer so povprečne neto plače upadle (-4 EUR).
Slovenski potrošniki februarja pričakovano nekoliko bolj zaskrbljeni
Kazalnik zaupanja potrošnikov je bil v februarju 2020 za 2 odstotni točki nižji kot v prejšnjem mesecu in je bil povsem skladen z našo napovedjo. Razpoloženje potrošnikov se je po dveh zaporednih zvišanjih ponovno poslabšalo, še vedno pa je bilo za 3 odstotne točke višje od dolgoletnega povprečja. Ocenjujemo, da so k šibkejšemu zaupanju potrošnikov prispevale negativne novice o koronavirusu, morda tudi predčasen odstop vlade. Znižanje kazalnika zaupanja na letni ravni sta namreč povzročila v največji meri kazalnika pričakovanj glede gospodarskega stanja v državi in glede števila brezposelnih, ki sta se poslabšala za 15 oz. 14 odstotnih točk. Za 7 odstotnih točk je upadlo tudi pričakovanje glede varčevanja. Pričakovanje glede finančnega stanja v gospodinjstvu je bilo nižje za 3 odstotne točke.
Tekmovanje »kdo da manj«
Evropsko poglabljanje oziroma vrednote se začnejo in končajo pri denarju. Medtem ko deklarativni cilji EU ostajajo visokoleteči, se aktualna pogajanja o novi evropski perspektivi prevešajo v nekaj povsem drugega. Neto vplačnice seveda želijo omejiti svoje izdatke, neto prejemnice, kamor Slovenije še spada, pa želijo povečanje skupnega evropskega proračuna. Nemčija, Nizozemska, Avstrija, Danska in Švedska so zavrnile predlog Charles Michela, da bi proračun omejili na 1,07% BDP v sedmih letih, medtem ko je bil izhodiščni predlog Evropske komisije pri 1,11 % BDP. Ker je glavnina izdatkov doložena že vnaprej (podpora kmetijski politiki, drugim dolgoročnim programom), bo nižji obseg skupnega proračuna pomenil, da se bodo skrčili novi programi (vojska in varnost ter del, povezan v visoko tehnologijo). Prav tako naj bi imeli Nemci zadržke nad povečanjem kapitala EIB, ker naj bi imela institucija pomanjkljiv nadzor nad alokacijo posojil.
Britanski pragmatičen pristop do varovanja podatkov
Podjetje Google naj bi po navedbah belgijske neprofitne fundacije Euroactiv preneslo uporabniške račune britanskih uporabnikov iz EU-27 v Združeno kraljestvo, kjer si obetajo šibkejšo zaščito podatkov uporabnikov (t. i. GDPR) kot EU-27, kar seveda povečuje ekonomsko uspešnost obdelave teh podatkov. V kolikor bi Združeno kraljestvo v sodelovanju z velikimi svetovnimi IT multinacionalkami oblikovalo podjetjem bolj prijazne standarde, bi to spodbudilo dvig investicij v umetno inteligenco, kar je navsezadnje tudi ena od strateških usmeritev nove vlade. Izmenjava podatkov bo tudi zelo pomemben element trgovinskega sporazuma Združenega kraljestva z ZDA.
Visoka rast cen storitev v 2019
Cene storitev pri proizvajalcih so bile v letu 2019 v povprečju za 3,8 % višje kot v prejšnjem letu. To je bilo četrto zaporedno letno zvišanje cen. V letu 2019 so se cene najizraziteje zvišale v zaposlovalnih dejavnostih (za 27,1 %), v pomorskem prometu (za 14,1 %), v telekomunikacijskih dejavnostih (za 10,9 %) in v dejavnosti poslovanje z nepremičninami (za 7,9 %). Najizraziteje pocenile pa so se storitve v zračnem prometu (za 4,2 %); sledile so storitve v dejavnosti dajanje v najem in zakup (te so se pocenile za 2,8 %). Gibanje cen storitev odraža tako rast minimalne plače, povprečne plače (plače predstavljajo velik del končne cene teh storitev) kot trend insourcinga v javnem sektorju (prezaposlovanje iz agencij za posredovanje kadrov v sektor država).
Stanovanjska gradnja v 2020 brez večjega pospeška
Sodeč po dinamiki gradbenih dovoljenj si v tekočem letu ne moremo obetati večje rasti stavbne gradnje. Januarja je bilo število izdanih gradbenih dovoljenj nižje za 9 % medletno (merjeno po površini za 6 %), od tega pri stanovanjih za 1,7 % (po površini kar za 11,2 % nižje). V zadnjem letu dni (februar 2019-janua 2020) je bila površina stavb, za katere so bila izdana gradbena dovoljenja, nižja za 8,6 %, od tega pri stanovanjskih stavbah za 12,2 % in pri nestanovanjskih za 7,1 %. Ti podatki so v velikem nasprotju z javno percepcijo gradnje dodatnih stavb v prestolnici, ki jih spodbujajo investitorji v luči želje po pritegnitvi kupcev. Znotraj segmenta nestanovanjskih stavb je sicer pričakovati višjo rast investicij v poslovne in upraven stavbe (+23 % več površin).
Potrošniška posojila se znižujejo, stanovanjska naraščajo
Mesečna informacija o poslovanju bank (objava 18. 2.) je razkrila, da so se decembra 2019 glede na mesec prej povečala stanovanjska posojila, medtem ko so se posojila podjetjem in potrošniška posojila zmanjšala. Banke so leto 2019 zaključile z zgodovinsko najvišjim dobičkom pred obdavčitvijo (534 mio EUR po davkih). Rast posojil nebančnemu sektorju se je decembra upočasnila na 5,8 % medletno, predvsem zaradi nižje rasti posojil podjetjem. Obseg posojil podjetjem se je namreč decembra zmanjšal za 262 mio EUR, največ po letu 2016, kar je med drugim posledica dospetja večjih posojil, sklenjenih sredi lanskega leta. Neto mesečni prirast stanovanjskih posojil je bil po dveh izrazito nadpovprečnih mesecih decembra s 23 mio EUR nižji od povprečja leta 2019 (29 mio EUR). Povečanju obsega potrošniških posojil v oktobru je sledilo zmanjšanje v novembru in decembru, za 15 mio EUR in 21 mio EUR, na kar je delno vplivala delno vplivala novembrska uveljavitev Sklepa o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva. Med posojili je z odplačevanjem več kot 90 dni zamujalo po vrednosti 1,1 % vseh, kar je ena od najnižjih vrednosti. Med sektorji je bilo zneskovno največ zamudnikov v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih in v trgovini.
Dogodki v prihodnjem tednu: slovenski BDP in inflacija
Dan objave
Kazalec
Vir oz. poročevalec
Pomen
24. 2. 2020, ponedeljek
Indeksi cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, Slovenija, januar 2020
Statistični urad RS
Vpliv na konkurenčnost slovenskih izvoznikov
Gospodarska klima, Slovenija, februar 2020
Razpoloženje gradbeništva, storitvenih dejavnosti, trgovine
25. 2. 2020, torek
Prihodi in prenočitve turistov, Slovenija, januar 2020
Dinamika prihodov tujih turistov
26. 2. 2020, sreda
Prihodek od prodaje v storitvenih dejavnostih, Slovenija, december 2019
Gibanje prihodkov v storitvenih dejavnostih
Razpoloženj avstrijskih nabavnikih managerjev v predelovalnih dejavnostih, februar 2020
Markit, Unicredit Bank
Vpliv na gibanje slovenskega izvoza v Avstrijo
27. 2. 2020, četrtek
Naročila kapitalskih dobrin brez letal, ZDA, januar 2020
U.S. Census Bureau
Dinamika v ameriški industriji in njen vpliv na razvoj
Prihodek od prodaje v trgovini na drobno, Slovenija, januar 2020
Vpliv na rast zasebne potrošnje, najpomembnejše komponente BDP
Gospodarska klima v EU-27, februar 2020
Eurostat
Vpliv na investicije v EU-27, zaposlovanje
28. 2. 2020, petek
Indeks cen življenjskih potrebščin, Slovenija, februar 2020
Gibanje cen v storitvenem delu inflacije ključno
BDP, Slovenija, 4. četrtletje 2020
Prva ocena rasti BDP za leto 2020
Indeks obsega v storitvenih dejavnostih in trgovini, Slovenija, december 2019
Realna rast prodaje v ključnih skupinah storitvenih dejavnosti ob koncu 2019
Semafor napovedi
Kazalnik
Zadnja/predhodna vrednost
Ciljna vrednost (ocena Analitike GZS)
Stopnja negotovosti ocene (1=nizka, 5=zelo visoka)
4,1 (januar 2020)
2,8
3
-0,9 % (dec. 19/
dec. 18)
-0,2 % (jan. 19/
jan. 18)
4
BDP, realna rast, brez prilagoditve za sezono, Slovenija, 2020
4,1 % (2019/2018)
2,9 % (2020/2019)