Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 28. septembra do 4. oktobra 2019

Kolapsu industrije so se v Nemčiji pridružile še storitve

Ob koncu tedna je bilo veliko objav o storitvenih dejavnostih v velikih gospodarstvih, ki so bolj relevantni od industrijskih, saj storitve predstavljajo med 50 in 70 % BDP razvitih gospodarstev. V Rusiji se je optimizem v storitvah precej izboljšal, saj se je obseg novih naročil nekoliko povečal, medtem ko so se pričakovanja o prihodnjem poslovanju poslabšala na šestletno dno. Razpoloženje je bilo v majhnih družbah precej bolj negativno kot v velikih. Med večjimi evropskimi gospodarstvi se je razpoloženje v storitvenem delu gospodarstva izboljšalo v Italiji in Španiji, v Franciji se je nekoliko poslabšalo, predvsem zaradi manjšega izvoza storitev. V Nemčiji je bil padec v razpoloženju ogromen, saj se je znižal s 54,8 v avgustu na 51,4 v septembru. Med dejavnostmi se je poslovna aktivnost znižala v pošti in telekomunikacijah, medtem ko je bila visoka v posredovanju z nepremičninami in podpornimi poslovnimi storitvami ter financah. Tudi nemške storitvene dejavnosti so beležile manjše povpraševanje po svojih storitvah iz tujine, kar je verjetno povezano tudi z padcem izvoza vozil. Nemška železarska industrija je že zaprosila zvezno vlado za podporo, sicer se bo število zaposlenih hitro zmanjšalo. V sektorju avtomobilizma se zaposlenost zaradi zavez do zaposlenih še ni bistveno znižala, vendar bi se to lahko zgodilo v 2021 in 2022, ko to obdobje mine.

Negotovostim navkljub se poslovne investicije podjetij povečujejo

V drugem četrtletju 2019 so se poslovne investicije v območju evra povečale na 26 % ustvarjene dodane vrednosti, kar je bilo največ v desetletju. Pri tem je potrebno upoštevati tudi zamik med odločitvijo o investiciji in njeni realizaciji. Tako lahko domnevamo, da so aktualno visoke vrednosti investicij posledice odločitev v lanskem letu, ko je bil optimizem še visok. To pa seveda ni tako dobra popotnica za oceno njihovega gibanja v prihodnjih četrtletjih.

Dogodki v naslednjem tednu: avgustovski izvoz in industrijska proizvodnja v Sloveniji

V ponedeljek, 7. 10., bodo objavljeni indeksi nabavnih menedžerjev v Aziji ter največjih svetovnih porabnikov bakra, aluminija in jekla. Pričakujemo lahko slabše objave kot v preteklih mesecih, ker je prav industrija največji porabnik polizdelkov iz teh surovin. V torek, 8, 10., bo razkrito razpoloženje v kitajskem storitvenem sektorju (Caixin), ki bo podal sliko o dinamiki v tem rastočem segmentu kitajskega gospodarstva. Japonski podatki o stanju novih naročil strojev bodo objavljeni v sredo, 9. 10. V četrtek, 10. 10., bodo na voljo prve ocene o gibanju slovenske industrijske proizvodnje v avgustu ter izvozu in uvozu blaga. Pričakujemo nižje rasti kot v preteklem mesecu, predvsem zaradi ohlajanja razpoloženja v predelovalnih dejavnostih. V petek, 11. 10., bo Michigenski indikator potrošniškega razpoloženja pokazal, do katere mere bodo ameriški potrošniki še podpirali globalno in ameriško rast.

Semafor napovedi

Napoved 1: 80-odstotna verjetnost za rast cen blagovnega izvoza v avgustu v Sloveniji med 7,0 in 10,0 % (NOVO).
Napoved 2: 90-odstotna verjetnost za avgustovsko rast industrijske proizvodnje v predelovalnih dejavnostih v Sloveniji med 3 in 4 % (NOVO).
Napoved 3: 80-odstotna verjetnost za uvedbo carin na določene industrijske proizvode iz ZDA, izvožene na trge EU-28 do konca leta 2019, ko bo razkrita sodba o nedovoljeni pomoči Boeingu (NOVO).

Več in podrobneje v prilogi

 

Fotogalerija