Nestabilnost finančnih trgov, geopolitična razhajanja, možen izstop Združenega kraljestva iz EU, bremena visoke javne in zasebne zadolžitve, ki zmanjšuje potencial za rast, upad cen nafte in surovin, ki nakazujejo na šibko povpraševanje, prestavljajo največja globalna tveganja in povečujejo ranljivost gospodarstev. Kljub 2,9-odstotni globalni gospodarski rasti v letu 2015, so pričakovanja za leto 2016 še precej bolj negotova. OECD ocenjuje nižjo rast svetovnega gospodarstva, in sicer le še 3-odstotno. Manjša rast širšega gospodarstva pomeni manjše prihodnje denarne tokove podjetij. OECD je tudi precej poslabšal napoved za evroobmočje (na 1,4 %), kar bo posledično posredno vplivalo tudi na slovensko gospodarstvo. Slovenija lahko v letu 2016 upa na 1,8-odstotno gospodarsko rast (napoved SKEP GZS iz oktobra 2015 in Evropske komisije, februar letos), kjer bosta nekoliko nižja rast izvoza in potrošnja ostali gonilni sili rasti, medtem ko bodo investicije, zaradi manka EU sredstev za te namene, upadle. Slovenija tako po oceni EK letos pričakuje 0,3-odstotno deflacijo predvsem zaradi nižjih cen svetovnih surovin, zlasti nafte. Zahvaljujoč okrevanju se bo nekoliko zmanjšal tudi dolg države, ki na bi bil letos pri 79,8 % BDP-ja, kar še vedno predstavlja velik delež za Slovenijo. Več v celotni publikaciji.
Več o Tekočih ekonomskih gibanjih