Leto 2016 v znamenju padca investicijske in porastu zasebne potrošnje.
V letu 2016 se pričakuje počasnejšo gospodarsko rast kot v letošnjem letu, ki jo bo narekovala krepitev zasebne potrošnje in upad investicijske potrošnje. Rast zasebne potrošnje spodbujajo predvsem boljše razmere na trgu dela in nizke obrestne mere. Najnovejša napoved skupina SKEP GZS za leto 2015 napoveduje 2,5- in za 2016 1,8-odstotno gospodarsko rast.
Okrepljena zasebna potrošnja pomemben dejavnik k rasti BDP
Zasebna potrošnja predstavlja pomemben prispevek k gospodarski rasti, kar polovico BDP-ja. Tako okrepljena rast zasebne potrošnje tako bolj učinkuje na končno rast BDP-ja, kot druge komponente. Zasebna potrošnja naj bi v 2016 porasla za 1,6 %. Ugodne razmere na trgu dela, večanje plač, delno prenehanje varčevalnih ukrepov na področju socialnih transferov in družinske politike, porast potrošniškega sentimenta in poceni posojila bodo v 2016 gnale zasebno potrošnjo. Gospodinjstva so po večletni zavori v letošnjem letu aktivneje pričela z nakupi trajnih dobrin, kar je spodbujeno z nizkimi obrestnimi merami na posojila in prilagoditvijo cen nepremičnin na znosnejše ravni. Rast zasebne potrošnje bo tudi odraz boljših razmer na trgu dela. Za 2016 napovedujemo znižanje ILO brezposelnosti za 0,5 odstotnih točk na 8,9 %. Na drugi strani povečanje zaposlenost ponovno na raven nad 810 tisoč zaposlenih. Zasebno potrošnjo pa krepi tudi šibka inflacija, ki pa naj bi se v 2016 zvišala na 1,3 % zaradi višje gospodarske rasti ter dviga cen svetovnih surovin, tudi nafte, katere so že drugo zaporedno leto upadle.
NAPOVED MAKROEKONOMSKIH KAZALCEV SLOVENIJE, 2015 – 2016 - SKEP GZS
Realne stopnje rasti v %
2014
2015 ocena
2016 napoved
Gospodarska rast - BDP
3
2,5
1,8
Zasebna potrošnja
0,6
1,2
1,6
Državna potrošnja
-0,1
-0,3
0
Investicijska potrošnja
3,2
1,4
-1,1
Izvoz blaga in storitev
5,8
5,4
4,0
Uvoz blaga in storitev
4,4
2,2
Učinek zalog, v odstotnih točkah
0,5
Opomba: Napovedi so pripravljene na osnovi razpoložljivih podatkov - september 2015 Vir: SKEP - Analitska skupina GZS
Strateško pomembne investicije vezane na evropske projekte
V letu 2016 je z zaključkom cikla evropsko financiranih projektov pričakovati ponovno upadanje investicij v osnovna sredstva, in sicer v višini 1,5 %. Javnih investicij, ki predstavljajo četrtino vseh investicij, naj bi bilo naslednje leto za tretjino manj. Podjetja so kljub višji podpori bank za kreditiranje, padajočim obrestnim meram in razmeroma visokim likvidnim denarnim sredstvom, pri investicijah previdna, vendar v naslednjem letu lahko pričakujemo višjo rast zasebnih investicij, ki bodo popravila izpad evropskih sredstev.
Za 1,8 odstotnih točk višja rast izvoza od uvoza v zadnjem desetletnem obdobju
Krepitev industrijske proizvodnje, šibak evro, ugodne razmere na trgih EU, kamor Slovenija izvozi večino blaga in storitev bodo še naprej glavni dejavniki za krepitev izvoza v2016. Izvoz naj bi dosegel 4 % rast. Ta naj bi bila sicer v 2016 nekoliko nižja kot v 2015, zaradi nekoliko nižje gospodarske rasti v 2016. Na uvozni strani pričakujemo nekoliko nižjo rast uvoza zaradi nakopičenih zalog iz letošnjega leta, katere so bodo postopno zmanjševale. Kljub pričakovanim pozitivnim učinkom krepitve zasebne potrošnje, ki se običajno bolj izrazi v uvozu, ta v naslednjem letu ne bo imela takega vpliva, zaradi nižjih cenovnih gibanj. Zaradi nižje investicijske porabe bo posledično tudi manj uvoza gradbenih storitev – predvsem tujih, ki v zadnjih letih pridobiva vse večji pomen.
Državna nekoliko več za potrošnjo svojega delovanja
Državna potrošnja, ki predstavlja predvsem izdatke države za blago in storitve naj bi v 2016 ostala na ravni iz leta 2015. Slovenija naj bi v 2016 nadaljevala z javnofinančno politiko skladno z danimi zavezami za doseganje srednjeročnega cilja. Največje tveganje za doseganje ciljev v 2016 predstavlja izid pogajanj glede plač v javnem sektorju. Nekatere omejitve na področju socialne in družinske politike bo deloma sprostila, izpad bo nadomestila z višjimi cikličnimi prihodki, hkrati pa bo ohranila zvišane stopnje DDV.
Pripravila: Darja Močnik, mag. posl. ved