BDP v Sloveniji se je v zadnjem četrtletju leta 2021 povečal za 5,4 % (desezonirano, glede na predhodno četrtletje), kar je bilo 10-krat več kot v EU-27 (0,4 %) ali v območju evra (0,3 %). Glede na 4. četrtletje 2020 je bil BDP v Sloveniji večji za desetino, kar je bila visoka rast (le v 2. četrtletju je bila višja, pri 16,1 %). V celotnem letu 2021 je bila rast 8,1-odstotna, kar je bilo več od zadnjega konsenza (6,7 %). Potrošnja gospodinjstev je porasla za 11,6 %, države za 3,9 % in bruto investicij v osnovna sredstva za 12,3 % (tudi zaloge so pozitivno prispevale k rasti, v višini 0,8 odstotne točke). Izvoz blaga in storitev je bil realno višji za 13,2 %, uvoz pa za 17,4 % (odražal je tako večji uvoz polproizvodov za predelovalno dejavnosti, ki 80 % le-te izvozi, kot večjo potrošnjo gospodinjstev, države in investicij). K celotni rasti BDP je tako predvsem prispevala višja potrošnja gospodinjstev (70 % rasti). Ta je bila realno višja za 4,3 % glede na leto 2019.

Gospodarska klima v Sloveniji se je v februarju 2022 pričakovano izboljšala, predvsem zaradi pretežnega umika omejitev s storitvenih dejavnostih. Na mesečni ravni je bila višja za 1,2 odstotne točke (pričakovali smo dvig za 0,3 točke) in na letni ravni za 10,1 odstotne točke. Pozitivno so na mesečno spremembo vrednosti kazalnika gospodarske klime vplivale višje vrednosti kazalnikov zaupanja med potrošniki (za 0,6 odstotne točke), v storitvenih dejavnostih (za 0,5 odstotne točke) in v predelovalnih dejavnostih (za 0,2 odstotne točke). Vpliv kazalnikov zaupanja v trgovini na drobno in v gradbeništvu je bil negativen, vendar je bil vpliv majhen (vsak za 0,1 odstotne točke).

Vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov je bila v februarju 2022 na mesečni ravni za 3 odstotne točke višja, kar je bilo precej skladno z našimi pričakovanji (rast v višini 2 točk). Dvig vrednosti kazalnika zaupanja na mesečni ravni so povzročila bolj optimistična pričakovanja potrošnikov glede gospodarskega stanja v državi (za 8 odstotnih točk) in finančnega stanja v gospodinjstvih (za 7 odstotnih točk). To je po naši oceni posledica pričakovanj o umiku preostalih zajezitvenih ukrepov kot tudi pričakovanj o rasti plač.

Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila peti mesec zapored višja, in sicer je bila v decembru 2021 za 1,1 % višja kot v mesecu pred tem. V predelovalnih dejavnostih in rudarstvu je bila višja (za 1,1 % oz. za 16,0 %), v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro pa nižja, predvsem zaradi slabše hidrologije (za 2,4 %). Rast nas je presenetila, še posebej po krepki rasti v novembru (+2,8 % glede na oktober) in glede na običajne razmere v tem mesecu v zadnjih nekaj letih. Pričakovali smo namreč zmeren, 0,3-odstotni padec. Gledano po tehnološki zahtevnosti proizvodnje je presenetila mesečna rast proizvodnje v visoko tehnoloških dejavnostih (+51,3 %) kot tudi v nizko tehnoloških (+18,5 %).

Januarja 2022 se je rast cene v območju evra (HICP metodologija) presenetljivo še povečala (srednja ocena na Reutersu: +4,4 % glede na januar 2021), in sicer za 5,1 % (decembra so bile cene medletno višje za 5,0 %). Naša napoved je bila med 41 institucijami med najbolj natančnimi (5,2 %), kljub temu da je bila najvišja. Tako velik faktor napake osrednja ocena ni beležila že dolgo (institucije smo napovedi oddale do 26. januarja 2022), kar je posledica precejšnjih razlik v modelih prenosa cen surovin in energentov na končne cene blaga in storitev. Januarja 2022 je bila medletna rast cen najvišja v Litvi (+12,2 %), Estoniji (+11,7 %), na Slovaškem (+8,5 %) in v Belgiji (+8,5 %). Glede na predhodni mesec (december 2021) so bile cene višje za 0,3 %. Cene energentov (predvsem električne energije, zemeljskega plina, tudi nafte) so bile višje za 6 %, medtem ko so se cene industrijskih proizvodov celo presenetljivo znižale (za 2 %). Razlog za padec teh cen v tem trenutku ni jasen (podrobni podatki niso na voljo). Cene storitev so bile nespremenjene, cene hrane, alkohola in tobaka pa so bile v povprečju višje za 1,1 %.

Gospodarska klima v Sloveniji se je januarja 2022 pričakovano nekoliko izboljšala (s 5,1 na 5,7), kar je bilo sicer nekoliko manj od naših pričakovanj (rast za 1 indeksno točko) in na podlagi drugih kazalnikov zaupanja (ki sestavljajo gospodarsko klimo), kot smo mislili. K zvišanju vrednosti kazalnika na mesečni ravni sta namreč prispevala kazalnika zaupanja v storitvenih dejavnostih (za 0,5 odstotne točke) in trgovini na drobno (za 0,1 odstotne točke). Kazalniki zaupanja v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu (prav rast teh dveh smo pričakovali) in med potrošniki nanjo niso imeli vpliva.

Po novembrskem (80,8 USD) in decembrskem (74,3 USD) padcu cen nafte je postalo jasno, da je bilo to le začasnega značaja. Cena nafte brent se je povzpela nad 88 USD za sodček, na najvišjo vrednost v zadnjih sedmih letih, kar je blizu naši oceni za povprečje leta (85 USD), medtem ko je glavnina institucij še pred nekaj meseci ocenjevala, da bo njena cena v 2022 upadla na okoli 70 do 75 USD. Pospešek ceni je dal napad na skladiščne zmogljivosti v Združenih arabskih emiratih. Geopolitične napetosti na vzhodu Evrope in skrbi glede zadostnih prostih zmogljivosti za črpanje v državah OPEC so prav tako prispevale k visoki ceni. Dvig cen nafte bo ponovno prispeval k rasti medletne inflacije v vseh državah.

Industrijska proizvodnja v novembru je bila v območju evra višja za 2,3 % glede na predhodni mesec, kar je visoka rast. Zmerno rast se je sicer pričakovalo, saj je bil padec v oktobru 1,3-odstoten. Opozoriti je potrebno tudi na statistično anomalijo, povezano z Irsko, kjer je industrijska proizvodnja »na papirju« v oktobru upadla za 32 %, v novembru pa je porasla za 37 %. V Nemčiji in Franciji se je novembra nekoliko znižala, porasla je v Španija in na Nizozemskem. Kljub padcu v Nemčiji so ostale države srednje Evrope beležile krepko rast. Na Poljskem je rast znašala 5,9 %, na Češkem 4,8 %, na Slovaškem 3,5 %, na Madžarskem 2,9 % in v Sloveniji 2,8 %. Na ravni EU-27 se je novembra okrepila predvsem rast proizvodnje investicijskih dobrinah (+2,3 %), potrošnih dobrin (+3 %, sicer po 3,4-odsotnem padcu v oktobru) in vmesnih proizvodov (1,4 %), medtem ko je bila pri trajnih dobrinah (vozila ipd.) nespremenjena.

V novembru 2021 je Slovenija izvozila po prvih ocenah za 3,7 mrd EUR blaga, kar je bilo skoraj za četrtino več kot v istem mesecu lani. V 11 mesecih leta je bila rast 19-odstotna. Še v jesenski napovedi smo pri Analitiki GZS ocenjevali, da bo rast izvoza v 2021 12-odstotna. Rast uvoza blaga je znašala 30 % v prvih 11 mesecih (naša jesenska ocena: +17 %). Iz držav EU smo uvozili za 24 % več, iz držav nečlanic pa za 42 %, k čemer je prispevala tudi visoka rast cen surovin in energentov. Tako pri rasti uvoza in izvoza moramo opozoriti na rast prometa z blagom, ki ni izdelan v Sloveniji (cestna vozila, del električne energije ipd.) in vpliva višjih cen surovin in energentov na rast. Glede na podatke o blagovni menjavi v novembru lahko ugotovimo, da je bilo zadnje četrtletje 2021 precej verjetno dobro tako za izvoznike kot za domačo potrošnjo in investicijsko potrošnjo. Prva ocena rasti realnega BDP med 6 in 7 % za 2021 je tako precej na mestu.

Kljub zadržanim pričakovanjem o gibanju gospodarske klime, se je ta decembra zopet močneje povečala. Porasla je drugi zaporedni mesec in se povzpela blizu julijske (2021) vrednosti oz. vrednosti iz avgusta 2019. Podatki so desezonirani in kažejo, da se je krepko povečal kazalnik zaupanja v trgovini na drobno (+9 točk glede na november, na podobni ravni kot julija 2021), kazalnik zaupanja v gradbeništvu (+6 točk glede na november in na zgodovinsko najvišjo vrednosti) in kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih (+4 točke glede na november na julijsko vrednost). Tudi kazalnik zaupanja potrošnikov je porasel (za 3 točke glede na november), upadlo je le razpoloženje v storitvenih dejavnostih (-4 točke glede na november), pretežno zaradi nekaterih novih omejitvenih ukrepov in strahu pred novimi.