Od 28 .8. do 3. 9. 2021
Slabšanje epidemiološke slike v azijskih državah že izziv za kompleksne verige vrednosti v svetovni proizvodnji
Azijska gospodarstva s krčenjem proizvodnje v avgustu
Globalni proizvodni indeks JP Morgan Global Manufacturing je pokazal, da je bilo razpoloženje v svetovni industriji konec avgusta (54,1) nekoliko nižje kot julija (55,4), kar je bila posledica nižje rasti proizvodnje in novih naročil ter dviga stroškov vhodnih surovin in polizdelkov. Rast se je upočasnila tako v ZDA kot v območju evra, medtem ko so bili indeksi v azijskih državah v povprečju celo pod 50, kar nakazuje na krčenje proizvodnje v zadevnem mesecu. To je povezano s širjenjem primerov okužb s COVID-19 v številnih azijskih gospodarstvih. Med 31 največjimi gospodarstvi je bilo razpoloženje v proizvodnem sektorju najvišje na Nizozemskem, Irskem, v Nemčiji in Avstriji, podobno kot tudi v juliju. Med drugimi evropskimi državami velja izpostaviti, da se je optimizem v grškem proizvodnem sektorju povečal na najvišji nivo v zgodovini. Tudi v mediteranskih državah Italiji in Španiji se je optimizem v proizvodnem sektorju povečal.
Povsem na dnu so bile države, kot so Mjanmar, Vietnam, Malezija, Indonezija in Filipini. Pričakujemo, da bo krčenje proizvodnje v zadnjih naštetih državah povečalo težave pri dobavah elektro in elektronske opreme iz Azije, delno tudi tekstila. To so denimo pokazali tudi odgovori tajvanskih menedžerjev. Ti so dodatno izpostavili nizke zaloge pri dobaviteljih, zamude v ladijskem prometu in fizično pomanjkanje kontejnerjev za prevoz preko oceana. Kljub temu je optimizem v domovini polprevodnikov ostal na visoki ravni.
Rast slovenskega BDP v 2. četrtletju 2021 podobna kot v EU-27
Slovenski BDP je bil po sezonsko prilagojenih podatkih v 2. četrtletju 2021 za 1,9 % višji kot v 1. (ta je bil denimo za 1,5 % večji kot v 4. četrtletju 2019), kar je sprememba, ki je enaka na nivoju EU-27. Pri tem je potrebno upoštevati, da je BDP EU-27 kot celota v 1. četrtletju celo upadel, in sicer za 0,1 %. Ključni pri rasti BDP (po proizvodni metodi) so bili že drugo zaporedno četrtletje neto davki na proizvode, kar odraža večjo potrošnjo prebivalstva in s tem vplačil v javne blagajne (pol odstotne točke rasti od 1,9 % oz. četrtino). Dejavnosti, kjer se je realna dodana vrednost močno okrepila in so pomembno vplivale na rast BDP, so bile še energetika in rudarstvo, predelovalne dejavnosti ter druge storitvene dejavnosti. Kljub temu, da zadnje predstavljajo le 2 % dodane vrednosti, se je zaradi umika zajezitvenih ukrepov precej povečalo poslovanje, kar je dvignilo rast dodane vrednosti na 15 %. Negativni prispevek k rasti je imelo gradbeništvo (-1,3 %) in to že drugo zaporedno četrtletje, kar je posledica nekoliko slabšega vremena ter odloga določenih zasebnih investicij, sprejetih v lanskem letu. Prav tako nas ne bo presenetilo, v kolikor bodo kasneje revidirani podatki dokazovali, da je bila rast v navedenem sektorju morda celo prisotna. Realni BDP je bil v 2. četrtletju 2021 glede na 2. četrtletje 2019 (predkrizni BDP) višji za 2,5 %, in sicer predvsem zaradi 4,8 % višje potrošnje države in za 0,9 % višje potrošnje gospodinjstev, medtem ko so bile bruto investicije višje za 18 %, predvsem zaradi višjih zalog (investicije v osnovna sredstva so bile celo nižje za 1,8 %). Izvoz blaga in storitev je bil nižji za 1 % (od tega blaga višji za 2,9 % in storitev nižji za 14,9 %), uvoz blaga in storitev pa višji za 2,6 % (od tega blaga višji za 4,2 % in storitev nižji za 6,9 %). Na podlagi teh podatkov lahko sklepamo, da je bil storitveni del gospodarstva v 2. četrtletju še pod predkriznim nivojem, verjetno pa se mu bo približal v 3. četrtletju 2021.
Semafor napovedi
V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:
Še niste prejemnik gradiv Analitike GZS? 📰
Oglejte si tudi novo rubriko v angleškem jeziku.