Analitika GZS

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 19. do 25. oktobra 2019

Stop potrošniškim posojilom

Banka Slovenije je na tiskovni konferenci 9. oktobra napovedala zaostritev ukrepov na področju potrošniških kreditov, katerih letna rast presega 10 % vsa zadnja 3 leta. Ti naj bi stopili v veljavo že z 1. 11. ter naj bi postali zavezujoči, vendar naj bi omogočali tudi določena odstopanja. Najdaljša ročnost potrošniških posojil naj bi bila po novem 7 let (15 % posojil bi lahko dosegalo ročnost tudi do 10 let), hkrati pa naj bi kreditojemalcem po poplačilu mesečnega stroška kredita ostalo več sredstev, kot je to veljalo prej. Kreditojemalcem mora tako po poplačilu mesečnega obroka posojila ostati še 76 % bruto minimalne plače, v koliko pa ima vzdrževane člane, se ta znesek še poviša. Pri tem seveda novim pravilom »ne gre na roke« niti dejstvo, da se minimalna plača z 1. 1. 2020 dviguje za 6,1 % na 941 EUR. Po ocenah Združenja Bank Slovenije bi s to spremembo velik del prebivalstva postal kreditno nesposoben. Dodatno težavo pri tem predstavlja, da tem pravilom niso zavezani leasingi ali tuji finančni posredniki. Tudi sivi trg posojil bi zaradi te spremembe utegnil dobiti večji zagon, kar pa del prebivalstva izpostavlja tveganjem.

Države bivše avstro-ogrske z največjim relativnim padcem javnega dolga

Javni dolg v razmerju do BDP v območju evra je v 2. četrtletju 2019 ostal pri 86,4 %, kar je nekoliko manj kot 1 leto prej (87,3 %). Med najbolj zadolženimi članicami ostajajo Grčija (180 % BDP), Italija (138 %), Portugalska (121 %), Ciper (107 %) in Belgija (105 %), katerim tudi nadaljevanje vodenja politike nizkih obrestnih mer najbolj koristi, saj z vsakim refinanciranjem zapadlih obveznic znižujejo svoje obrestne izdatke. To jim odpira fiskalni prostor, ki ga lahko namenijo za (1) zniževanje primanjkljaja, (2) znižanje davkov ali (3) povečevanje javnih izdatkov. Vsaj v zadnjem letu navkljub nizkim obrestnim meram, navedenim državam ni uspelo znižati javnega dolga v razmerju na BDP, in sicer predvsem zaradi visokih javno-finančnih primanjkljajev in šibke rasti nominalnega BDP-ja. Na lestvici držav, ki so bile najbolj uspešne pri zniževanju relativnega bremena dolga v BDP so bile povsem druge države, in sicer iz srednje Evrope: Madžarska (-5,2 o. t. ), Slovenija (-5,2 o. t.) in Avstrija (-4,7 o. t.). Slovenski javni dolg je v 2. četrtletju 2019 znašal 68 % BDP, kar je bilo 18 o. t. manj kot v območju evra. Ob pričakovani, okoli 5-odstotni nominalni rasti BDP ter vsaj simboličnem doseganju presežka v javnih financah, se bo dolg države spustil pod Maastritsko mejo v letu 2022.

Dogodki v naslednjem tednu: sreda, 30. 10., z vrsto pomembnih objav

V sredo, 30. 10., bodo objavljeni septembrski podatki o prihodih in prenočitvah turistov v Sloveniji in uvoznih cenah ter končnih cenah za potrošnike (t. i. inflacija). V ZDA bo isti dan objavljen BDP v 3. četrtletju 2019, prav tako pa bo zasedal FED ter odločal o spremembah centralne obrestne mere. Menimo, da jo bo verjetno znižal na 1,75 %. Tudi japonska centralna banka bo morebiti sprejela nove odločitve. V četrtek, 31. 10., bo objavljen kitajski indeks nabavnih menedžerjev Caixin, ki naj bi se poslabšal s 51,4 na 50,2. Dan kasneje, v petek, 1. 11., bo v ZDA objavljen indeks nabavnikov ISM, ki naj bi se na drugi strani izboljšal na 48,4.

Semafor napovedi
Napoved 1: 90-odstotna verjetnost, da bo medletna rast cen v oktobru v Sloveniji med 1,6 in 1,8 % (NOVO).
Napoved 2: 70-odstotna verjetnost da se bo kitajski indeks Caixin poslabšal na vrednosti 50,0-50,4 (september 2019: 51,4) (NOVO).
Napoved 3: 80-odstotna verjetnost, da bo FED na naslednjem zasedanju znižal centralno obrestno mero na 1,75 % (NOVO).

 Več  in podrobneje v 

prilogi


Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.