Analitika GZS

Kako dolgo lahko še rastemo nad 2 %?

Morda še letos, naslednje leto ne. Vpliv oblikovanja zalog na gospodarsko rast ni zanemarljiv.


 


PREKLETSTVO PODATKOV

Oblikovanje gospodarske napovedi ni mačji kašelj. V osnovi temelji napoved na pričakovanjih dobro informiranih zbirateljev in obdelovalcev podatkov, kot so Statistični urad RS, Ajpes, Zavod za zaposlovanje, Banka Slovenije. Gospodarska napoved je v osnovi narejena na podlagi preteklih gospodarskih gibanj in aktualnih anketnih vprašalnikov. Je zgolj tako dobra kot so dobre vhodne informacije oziroma njihova struktura. Prevzem dela poslov s strani tujih gradbincev v praksi pomeni, da splošni trendi pri vrednosti gradbenih del v tekočem letu niso tako slabi, ker tuja podjetja pri vprašalniku ne sodelujejo. V praksi se to pokaže kot kasnejša revizija BDP, ki inštitucije, ki se ukvarjajo z napovedmi, blamira. Preteklo leto tako nismo meli samo 2,6-odstotne gospodarske rasti, temveč 3-odstotno. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je revizija prinesla tudi kumulativno znižanje gospodarske rasti v obdobju 2010-2012, in sicer za 0,3 odstotne točke oziroma za glavnino prirasta v 2014. V letih poprej nam očitno ni šlo tako dobro, kot smo mislili, v lanskem letu pa bolje, kot prvotno ocenjeno.

PASTI GOSPODARSKE NAPOVEDI

Napovedi so osnovno izhodišče, na podlagi katerih temeljijo vsi nadaljnji izračuni profitabilnosti projekta, ki je odvisna tako od gibanja prodaje kot od stroškov. V času visoke gospodarske rasti je konkurenca za vsakega kupca nižja, nova podjetja lažje zapolnjujejo tržne niše, velika investirajo v širjenje proizvodnih kapacitet. Potrošniki trošijo ves svoj razpoložljiv prihodek, se tudi zadolžujejo. Običajno za nakup vozil in trajnih dobrih kot so nepremičnine. Storitvene dejavnosti, ki so usmerjene na domači trg, se okrepijo. Dobra gospodarska napoved samo po sebi deluje spodbudno na kreditno rast, večje investicije, tekoče trošenje. Skoraj po pravilu ekonometrični modeli navržejo višjo gospodarsko rast v letih, ki sledijo tekočemu. Kot da se iz zgodovine ne bi naučili veliko.

KJE SMO DANES?

Danes je slovenska ekonomija oddaljena 5 odstotnih točk od vrha. Od dna v 2013 smo zrasli za polovico. Gospodarsko rast poganja izvoz, oblikovanje zalog, končno tudi rast zasebne potrošnje. Vozni park, ki se je v času krize postaral na 10 let se končno pomlajuje. Prebivalstvo ima še vedno veliko depozitov, podjetja imajo rekordne vrednosti denarja na računu, vendar se za poslovne investicije še ne odločajo v takšni meri. Nazaj jih drži kratka ročnost poslov pri svojih kupcih. O zadolževanju za dosego rasti lahko govorimo samo pri državi. Podjetja in potrošniki ter banke so še previdna. Zadnja kriza nas je naučila, da ekonomija ni na varni strani, če država nima primanjkljaja. Gospodarsko rast lahko začasno generira tudi zadolževanje podjetij, prebivalstva, bank. Kreditna rast lahko pomeni izposojanje iz prihodnosti za financiranje tekoče potrošnje ali investicij. Denarni tok v bodoče prinašajo zgolj produktivne investicije, ki so običajno v obliki opreme in strojev, manj pa v obliki zgradb in tekoče porabe. Zato ni vseeno, kakšna je struktura investicij ter kakšne oblike rasti investicij spodbujamo.

ZAKAJ BO NASLEDNJE LETO SLABŠE

V prvem polletju je gospodarstvo Slovenije poraslo za 2,7 %. Več kot tretjino rasti je predstavljalo oblikovanje zalog pri podjetjih, kar lahko pomeni, da so podjetja pohitela z njihovo nabavo zaradi padca cen in jih bodo v prihodnjih četrtletjih porabljala. To v praksi pomeni, da bodo zaloge v prihodnjem četrtletju najverjetneje imele negativen prispevek h gospodarski rasti. Javnih investicij, ki predstavljajo četrtino vseh investicij, naj bi bilo naslednje leto zaradi izteka zadnje evropske perspektive za tretjino manj.
Prebivalstvo bo po vsej verjetnosti nadaljevalo s tempom rasti trošenja, saj je bilo to relativno nizko v zadnjih petih letih. Na mednarodnih izvoznih trgih bo rast obstala, vendar bo najverjetneje skromnejša. Država naj bi ohranili zaveze pri krčenju trošenja. Kar nekaj neznank predstavlja sprostitev kupa omejitev, ki jih je postavil ZUJF, vendar zaveze po EDP-ju omejujejo politiko, da bi se javno-finančni primanjkljaj zaradi tega povečal. Gospodarska rast pod 2 % tako ne pomeni poraza, saj je ne bomo financirali z večjim državnim primanjkljajem.

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.