Analitika GZS

Arhiv: Ocene in napovedi makroekonomskih kazalcev Slovenije, 2011 – 2012 - SKEP GZS (21.10.2011)

Ocene in napovedi makroekonomskih kazalcev Slovenije, 2011 – 2012 - SKEP GZS (21.10.2011)

V jesenskih mesecih 2011 so poslovne raziskave za Slovenijo prikazale poslabšanje gospodarske klime, predvsem zaradi velike odvisnosti in občutljivost na tržne trende v državah EU, pa tudi zaradi negotovosti v domačem poslovnem okolju. Obeti za leti 2011-2012 so v jesenskih mesecih tako za EU kot Slovenijo bolj pesimistični od pomladanskih.

Gospodarska rast Slovenije je v 2010, z 1,4-odstotno rastjo, zaostajala za državami EU27 za 0,5 odstotne točke in tako ponovno povečala razvojni zaostanek za povprečjem EU. Obeti za prihodnje obdobje ne kažejo optimizma. Glavno gonilo rasti BDP v prihodnjih letih naj bi še naprej ostajal izvoz ter z njim povezana aktivnost predelovalnih dejavnosti ter nekaterih storitvenih dejavnostih. Rast pa naj bi v večji meri še naprej zavirala skromna investicijska aktivnost ter s tem povezana gradbena dejavnost. Napoved SKEP GZS za slovensko gospodarstvo za leto 2011 je 1-odstotna rast BDP in v letu 2012 0,8-odstotna, povezana pa s precejšnjimi tveganji navzdol.

Za 2012 so sicer predpostavljeni boljši pogoji in predvsem ustavitev padanja investicijske dejavnosti (glede na nizko raven v letu 2011!), vendar so s tem povezana izjemna tveganja. Izhajajo iz omejenih možnosti za izvedbo posameznih projektov in njihovo financiranje. Investicijska aktivnost s strani države kot investitorja je že močno zmanjšana, pogoji za poslovanje in investicije podjetniškega sektorja pa se ne izboljšujejo. V kolikor ne bodo odpravljene ovire pri zagotavljanju virov financiranja in likvidnostnih težav, olajšano pridobivanje kreditov za inovacije in razvoj, hkrati pa povečana prožnost trga dela in zagotovljena večja odvisnost plač od produktivnosti, Slovenija v letu 2012 lahko računa le na zelo nizko gospodarsko rast - zelo blizu ničelne rasti. Po znižanju bonitetne ocene za Slovenijo pa bo tako za podjetja kot za prebivalstvo še težje, predvsem pa dražje priti do likvidnih sredstev. Slovenija se bo morala za ponovno krepitev gospodarske rasti soočiti z izzivi, kako povečati konkurenčnost svojih izvoznih in domačih sektorjev.

Realne stopnje rasti v %

2009

2010

2011

Ocene

2012

Napovedi

         

Gospodarska rast - BDP,

-8,0

1,4

1,0

0,8

  • Zasebna potrošnja

-0,1

-0,7

0,0

-0,3

  • Državna potrošnja

2,9

1,5

0,7

0,4

  • Investicijska potrošnja

-23,3

-8,3

-8,5

-2,0

  • Izvoz blaga in storitev

-17,2

9,5

8,7

6,6

  • Uvoz blaga in storitev

-19,6

7,2

5,9

5,2

         

Standardizirana stopnja brezposelnosti po ILO, v %

5,9

7,2

8,3

8,4

Delovno aktivno prebivalstvo, v %

3,0

-2,7

-1,3

-0,6

Plača na zaposlenega, bruto, realne st. rasti v %

2,5

2,1

0,3

-0,1

         

Inflacija - letno povprečje

0,9

1,8

1,6

1,7

Razmerje USD za 1 EUR

1,39

1,33

1,40

1,41

Cena nafte brent v USD / sodček

62

79,6

112

104

Opomba: Napovedi so pripravljene na osnovi razpoložljivih podatkov-oktober 2011.

Vir: SKEP - Analitska skupina GZS

Kriza je slovenski izvoz ohromila bolj kot EU, saj so slovenski izvozniki v EU beležili največji padec izvoza. Zaradi izboljšanega mednarodnega povpraševanja pa je izvoz blaga in storitev relativno hitro okreval in tako v 2010 dosegel 9,5-odstotno rast. Izvoz, ki je še vedno osredotočen na trge EU in bivše jugoslovanske države ter naj bi glede na nekatere druge države EU okreval počasneje, naj bi se po naših ocenah v 2011 povečal za8,7 odstotka in v 2012 za 6,6-odstotka. Rast uvoza naj bi bila v 2011 5,9 odstotkov, ter nekaj nižja v 2012, 5,2-odstotna.

SKEP – Analitska skupina GZS

Dimičeva 13 n 1504 Ljubljana n T: (01) 58 98 166, 58 98 000 n F: (01) 58 98 100 n info@gzs.si n www.gzs.si

Investicijska dejavnost, ki je tako v 2009 in 2010 beležila visoke padce, še vedno predstavlja zelo veliko tveganje, zato pred 2013 ni mogoče pričakovati večjih pozitivnih sprememb. Vse manj gradbenih dovoljenj, nered in prezapletenost med zakoni in birokratskimi postopki, nepripravljenost novih projektantskih in inženirskih projektov in refinanciranje naložb nepremičninskih podjetij skupaj z domačimi bankami predstavljajo negativna tveganja za naprej. Bruto investicije v osnovna sredstva so se v 2010 zmanjšale za 8,3 odstotka, za 2011 pa ocenjujemo možno dodatno znižanje še za 8,5 odstotka in v letu 2012 še za 2 odstotka. Podjetja, ki bodo investirala bodo v večji meri investicije izvedla v tujini, saj so prisiljena poiskati lokacije izven naših meja, kar dolgoročno pomeni izgubo delovnih mest in dohodka v Sloveniji. Manjše okrepitve so vidne le pri investicijah v opremo in stroje, ki v drugem polletju 2011 sicer nekoliko pešajo. V gradbeništvu zaradi še vedno velike nelikvidnosti in neplačanih opravljenih del projekti še vedno stojijo, ker pa ni zagotovila za plačila, pa tudi podjetja ne morejo več izplačevati svojih obveznosti do izvajalcev.

Zasebna potrošnja se je v zadnjih dveh letih realno znižala - samo v 2010 za 0,7 odstotka. Tako bo rast zasebne potrošnje po pričakovanjih še naprej skromna zaradi negotovih razmer na trgu dela ter manjših dohodkov in posledično nižje kupne moči prebivalstva. Realni razpoložljivi prejemki gospodinjstev – plače, ki predstavljajo večino prihodkov - bi po sedanjih pogojih lahko le skromno naraščali, in to le pri nekaterih skupinah panog. Tudi zaposlenost naj bi se še naprej zmanjševala. Tako lahko zaleto 2011 računamo, da bo ostala na ravni leta 2010 in v 2012 na 0,3-odstoten padec zasebne potrošnje.

Ob koncu lanskega leta se je medletna inflacija (XII 10/XII 2009) ustavila pri 1,9 odstotka, povprečna letna (2010/2009) pa pri 1,8 odstotka. Zaradi inflacijskih pritiskov, ki izhajajo predvsem iz porasta cen hrane in energije naj bi se povprečna letna rast inflacije v letih 2011 in 2012 zvišala med 1,5- in 2-odstotka. Zaradi prekinjenihdobaviteljskih verig in z njim povezane višje cene svetovnih surovin velja v prihodnosti dati več poudarka nasamooskrbi.

Realno se je povprečna mesečna bruto in neto plača za leto 2010 glede na leto 2009 zvišala za 2,1 odstotka. Povprečne plače bi za 2011 lahko realno narasle za 0,3 odstotka in v 2012 realno upadle za 0,1 odstotka. Vendar pa je delo v primerjavi s kapitalom v Sloveniji še vedno relativno visoko obdavčeno. Efektivna povprečna davčna stopnja je po Eurostatovih podatkih za Slovenijo v 2010 znašala 18,2 odstotka v EU27 21,8 odstotka. Največja težava za Slovenijo je zaostajanje pri ustvarjanju dodane vrednosti in pri produktivnosti dela (na zaposlenega v proizvodnji). Produktivnost dela na uro dela se je postopoma povečala v zadnjih letihin je trenutno okoli 17 odstotnih točk nižja od povprečja EU27 in 31 odstotnih točk podpovprečjem območja evra. Nominalni stroški dela na enoto proizvoda so se med letoma 2000 in 2010 povečali za 53 odstotkov,kar je bistveno več v primerjavi s povečanjem za 14 odstotkov v EU27 in20 odstotkov v območju evra.

Negotove razmere na trgu dela niso obetavne, izboljšave lahko po sedanjih predpostavkah tudi v letu 2013 še ne pričakujemo. Možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest so še vedno zelo negotove, mnogi se koristijo storitve najema agencijskih delavcev, ki jim postavljajo precej slabše pogoje dela. Poslovni subjekti z zamikom prilagajajo zaposlovanje in še to ne skladno z naraščanjem prihodka, saj so negativna tveganja še naprej prisotna. Zaposlenost bi se lahko v 2011 znižala še za 1,3 odstotka in dodatno za 0,6 odstotka v letu 2012. Na tej osnovi je pričakovano tudi povečanje brezposelnosti v naslednjem letu - ILO stopnja brezposelnosti bi v 2011 dosegla 8,3 odstotka in v 2012 8,4 odstotka.


Pripeti dokumenti

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.