Cene polproizvodov v evropski industriji so se v avgustu še zniževale, vendar podatki za mesec september nakazujejo na ponovno rast cen nekaterih pomembnih industrijskih surovin kot tudi naftnih derivatov. V danem trenutku je cena sodčka nafte za okoli 10 USD nižja kot pred tednom dni, vendar razglasitev vojnih razmer v Izraelu izrazito povečuje verjetnost ponovnega dviga cen do 100 USD ali morda še višje, predvsem zaradi izrazito visokega tveganja širšega vojaškega spopada v regiji in zapletenih nacionalnih zavezništev. Rast geopolitičnega tveganja tudi znižuje vrednost evru, kar dodatno bremeni evropske kupce surovin.
Podatki iz nefinančnih sektorskih računov za prvo polletje 2023 so pokazali, da se je stopnja varčevanja slovenskih gospodinjstev v 1. polletju bistveno povečala, kar pojasnjuje šibko realno rast domače potrošnje, kljub razmeroma močni rasti plač in medletnem prirastu zaposlovanja. Septembrska mesečna inflacija je bila v skladu z našimi pričakovanji (+0,3 %) in nadaljevanje tega trenda do konca leta pomeni 7,9-odstotno povprečno inflacijo v letu 2023.
Gospodarska klima v Sloveniji se je drug zaporedni mesec skromno povečala, kar je pozitivno presenečenje. Izrazito se je okrepilo v gradbeništvu, kar je povezano tudi z deli za odpravo posledic naravne katastrofe. Nekoliko presenetljivo se še vedno krepijo tudi cene stanovanjskih nepremičnin, kljub visoki rasti stroškov financiranja nakupov. Vseeno se število transakcij niža, kar bi lahko naznanjalo preobrat (zmeren padec) v prihodnjih četrtletjih. Rast izplačanih bruto plač pri pravnih osebah se ohranja blizu 10 %, medtem ko se je trg dela v juliju nekoliko ohladil.
Cene surovin so se v avgustu drug zaporedni mesec močno povečale, in sicer predvsem zaradi visoke rasti cen nafte brent in zemeljskega plina. Pri rasti teh cen so bili ključni dejavniki povezani z omejeno ponudbo. Na svetovno inflacijo in gospodarsko rast ima cena nafte velik in pretežno negativen vpliv, kar lahko oteži delo centralnim bankam pri sicer relativno uspešnem zniževanju stopenj inflacije. Trenutna cena sodčka nafte brent je že okoli 94 USD in je s tem skoraj za desetino višja od povprečnih nivojev v mesecu avgustu. Med kmetijskimi surovinami so izstopale cene riža (+20 % v dveh mesecih), medtem ko so se cene koruze (ZDA benchmark) znižale kar za četrtino. Cene industrijskih surovin so v zadnjih dveh mesecih večinoma rahlo upadle, kar odraža predvsem šibko povpraševanje Kitajske.
Objave v zadnjih dveh tednih še naprej odražajo šibkost v evropski industriji, medtem ko se je rast storitvenih dejavnostih povsem umirila in odraža tudi vse manjši prispevek krepitve turizma in drugih prostočasnih dejavnostih na storitvene dejavnosti. Šibki so predvsem trendi v transportu blaga. Razmere na trgu dela v povprečju ostajajo pozitivne, storitvena inflacija pa se je umirila tako v Sloveniji kot v območju evra. Na septembrsko inflacijo bodo vplivale tudi cene pogonskih goriv, še posebej v Sloveniji. Močno je odmevala visoka revizija gospodarske rasti v Sloveniji, ki je pokazala, da je bila gospodarska rast v Sloveniji (2,5 %) v 2022 dejansko nižja od tiste v območju evra (3,5 %). Ta revizija po drugi strani ugodno vpliva na pričakovano gospodarsko rast v aktualnem letu.
Objave v zadnjih dveh tednih so bile v povprečju pozitivne in nad pričakovanji. Izstopal je podatek o visoki rast BDP v Sloveniji, ki se je v 2. četrtletju glede na prvega povečal za 1,4 % in je tako že štiri četrtletja močno presegal spremembo BDP na ravni EU-27. Ob tem je presenetljiva tudi 1,6-odstotna rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih, ki je bila s tem celo najvišja v zadnjih šestih četrtletjih. Povezanost gibanja dodane vrednosti z porabo električne energije se je zmanjšala, pri čemer je pri tem imel učinek tudi zapoznela uskladitev cen pri proizvajalcih v industriji, ki je izvirala še iz lanske visoke rasti cen surovin in energentov. Rast gradbenih investicij se še krepi, zaskrbljujoč pa je padec pri investicijah v drugo opremo in stroje, ki so se na ravni države znižale že četrto zaporedno četrtletje.
Skromna julijska deflacija v območju evra odraža predvsem padec cen izdelkov, medtem ko se cene storitev umirjajo manj. Večmesečni trend padanja cen surovin se je v juliju prekinil, saj so cene nafte pridobile okoli 5 %, kar vnovič ustvarja nelagodje med potrošniki in nosilci denarne politike. Opazna rast cen prevozov ladijskih kontejnerjev iz Kitajske v ZDA in Evropo kaže na ponovno rast uvoza blaga, pri čemer vse bolj izstopa blago z višjo dodano vrednostjo – elektronske komponente in drugi proizvodi, povezani s prehodom v elektrifikacijo in električna vozila. Junija se je medletna vrednost izvoza blaga Slovenije na trge EU-27 še tretji zaporedni mesec znižala, količinsko (merjeno po teži) pa deseti zaporedni mesec (od oktobra 2022), kar odraža povezanost slovenske industrije s šibkostjo proizvodnje in potrošnje na evropskem trgu.
Kazalnik gospodarske klime v EU-27 je upadel tudi v juliju (-0,5) in je bil tako 6,4 o. t. pod dolgoletnim povprečjem. Najbolj je v tem obdobju porasel na Danskem (+17,5 o. t.), Malti (+12,1 o. t.) in v Grčiji (+7,3 o. t.), upadel pa v Luksemburgu (-12,3 o. t.) in Sloveniji (-6,7 o. t.). V predelovalnih dejavnostih je bilo razpoloženje v EU-27 glede na začetek leta nižje za 7,9 o. t. V tržnih storitvenih dejavnostih je bil indikator nižji za 1,7 o. t. glede na začetek leta. Najbolj se je znižal na Hrvaškem (-7,4 o. t.) in v Sloveniji (-7,1 o. t.).
V zadnjih dveh tednih je pozitivno izstopal podatek o padcu medletne inflacije v ZDA na 3 % in tudi umiritvi osnovne inflacije. V Evropi ni prišlo do pomembnih sprememb v gospodarstvu in stanja lahko opišemo kot stagnacijo oziroma zmerno rast gospodarstva zaradi storitvenih dejavnostih. Kompleksne visoko tehnološke industrijske dejavnosti beležijo rasti, sledi panoga financ in tehnološke opreme ter industrijskih storitev. V drugih dejavnostih beležijo padce proizvodnje, ki pa so izrazitejši v energetsko intenzivnih dejavnostih.
Cenovna gibanja v Sloveniji ostajajo izrazito močna in le ugoden prispevek nižjih cen naftnih derivatov znižuje letno inflacijo, medtem ko je bila ta v zadnjih dveh mesecih dvakrat zapored višja od 1 odstotka. To povečuje tudi verjetnost, da bo rast cen trajala dlje časa in bo višja, saj se plače usklajujejo z zamikom. Cenovna gibanja sicer prispevajo tudi k rasti prihodkov države, ki so v 1. četrtletju leta porasli precej močno. Šibki junijski podatki o razpoloženju nabavnikov v območju evra povečujejo pričakovanja o padcih industrijske proizvodnje v prihodnjih mesecih, kjer pod udarom ostajajo energetsko intenzivne dejavnosti.