Svetovni proizvodni PMI (JP Morgan in S&P Global) se je julija ponovno znižal, in sicer na 2-letno dno (51,1). Tako odraža stagnacijo industrijske proizvodnje na svetu (output indeks pri 50), predvsem pa negotovo izglede, saj se je obseg novih naročil ponovno znižal, dinamika nastajanja novih delovnih mest pa se je ustavila. Že tretjič v zadnjih štirih mesecih se je obseg proizvodnje v vmesni proizvodnji znižal, kar pretežno odraža težave v industrijah, ki pri svoji proizvodnji uporabljajo veliko energentov in surovin.

Ameriški BDP se je v 2. četrtletju skrčil za 0,9 % na letni osnovi (to ni primerljivo z medletno spremembo, kot jo poznamo v Evropi), medtem ko je bil v 1. četrtletju nižji za 1,6 %. Padec je bil posledica znižanja zalog (predvsem pri splošnih trgovcih in pri trgovcih z motornimi vozili), investicij v stanovanjsko gradnjo, nižje potrošnje države za federalni ravni in ravni posameznih držav (manjše potrebe zaradi pandemije). Nižje zaloge so vplivale kar za 2 o. t. nižji BDP (kot bi sicer bil), stanovanjske investicije pa denimo 0,7 o. t. Analitiki so pričakovali rast v višini 0,4 % BDP. Na drugi strani se je potrošnja gospodinjstev povečala kot tudi izvoz, ki sta dejansko ključni komponenti kakovostne gospodarske rasti. Pi izvozu je izstopala večja rast izvoza industrijskega blaga in surovin (naftnih derivatov in plina), kot tudi hrane, krmil in pijač. Pri storitvah je izstopala rast izvoza potovanj, kar pomeni večjo potrošnjo tujih turistov v ZDA. Na strani uvoza je izstopala rast uvoza potovanj, kar pomeni večjo potrošnjo državljanov ZDA v tujini, kar je bilo posledica tako povečanja potovanj in letalskega prometa kot močnega dolarja, ki povečuje kupno moč Američanom. Znotraj potrošnje gospodinjstev so upadli nakupi blaga, povečalo pa se je trošenje storitev, še posebej v turizmu, zdravstvu in transportnih storitev. Poslovne investicije so ostale realno nespremenjene, kar odraža omahovanje zasebnega sektorja glede investicij. Posledično lahko zaključimo, da je bil padec BDP statistične narave ter so ZDA res vstopile v recesijo (dva zaporedna znižanja BDP), vendar je ta izključno tehnične narave, saj se je zaposlenost še povečala in so kakovostne komponente BDP porasle. V 3. četrtletju lahko v ZDA pričakujemo okoli 2-odstotno rast, že na podlagi aktualnih podatkov za mesec julij. Ameriško gospodarstvo je bilo v 2. četrtletju realno za 2,5 % večje kot v četrtletju pred izbruhom pandemije (4. četrtletje 2019).

Gospodarska klima v Sloveniji se je v mesecu juliju pričakovano poslabšala (znižala se je za 1,7 o. t. na -1,1) in je zdaj nekoliko pod dolgoletnim povprečjem, kar odraža upočasnjeno gospodarsko dinamiko, predvsem pa izrazito negativna pričakovanja potrošnikov in delno predelovalnih dejavnostih glede pogojev poslovanja v prihodnjih mesecih. Skupni imenovalec teh izzivov so visoke cene energentov in surovin, ki zmanjšujejo razpoložljiv dohodek gospodinjstev, v industriji pa je skrb večja zaradi nevarnosti redukcij zemeljskega plina.

Industrijska proizvodnja v Sloveniji se je v mesecu maju povečala za 0,8 % (prav toliko tudi v območju evra), kar je bilo več od naše ocene (+0,2 %) in več kot v mesecu aprilu (+0,4 %). Ti podatki so sicer začasne narave, kar pomeni, da so manj zanesljivi, vseeno pa kažejo, da se trdni podatki (podatki, ki kažejo prihodke, proizvodnjo) v gospodarstvu v 1. polletju v Sloveniji niso pomembno poslabšali. Industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih se je zvišala le za 0,2 %. K mesečni rasti je tako najbolj prispevala dejavnost oskrbe z električno energijo, plinom in paro, ki je porasla za 5,1 %. V rudarstvu se je znižala na 7,7 %, kar pretežno odraža spremembe v količini izkopanega lignita v Premogovniku Velenje.

Globalni sestavljeni PMI (J.P. Morgan Composite) se je v juniju pričakovano povečal (s 51,3 v maju na 53,5 v juniju), kar je bilo posledica povečanja proizvodnje na Kitajskem zaradi umika pretežnega dela zajezitvenih ukrepov v Šanghaju. V kolikor bi iz indeksa izločili Kitajsko, bi se PMI znižal, in sicer s 53,9 na 53,1. Svetovna proizvodnja se je tako po aprilskem in majskem padcu v juniju povečala. Rast v storitvenem sektorju je bila najvišja v zadnjih štirih mesecih. Rast je bila hitrejša v poslovnih storitvah in proizvodnji potrošniških izdelkov, medtem ko se je umirila pri potrošniških storitvah. V Braziliji, Indiji in na Kitajskem je bila vrednost indikatorja najvišja (med 14 velikimi svetovnimi gospodarstvi), medtem ko se je njegova vrednost najbolj okrepila na Japonskem, v Združenem kraljestvu in Braziliji. Kitajsko in rusko gospodarstvo se ponovno krepita, medtem ko se je rast upočasnila v vseh ostalih gospodarstvih. Nova naročila so se povečala najpočasneje po juliju 2020, medtem ko so se nova izvozna naročila skrčila še četrti zaporedni mesec.

Consensus Economics, mesečna anketa med neodvisnimi inštitucijami, ki napovedujejo gospodarska gibanja za države, je za Slovenijo v mesecu juniju nekoliko pričakovano dvignil obete za gospodarsko rast v letošnjem letu (+0,4 odstotne točke v 1 mesecu) in celo v letu 2023 (+0,1 odstotne točke), kar je predvsem posledica dveh dejavnikov - okrepitve pričakovanj o dvigu realne rasti potrošnje gospodinjstev (s 5,5 % na 7 % v 2022 in s 2,8 na 3 % v 2023) in pričakovanj o rasti investicij (s 5,1 na 7,5 % v 2022) ter rasti industrijske proizvodnje (s 3,4 % na 3,5 % v 2022 in s 3,0 na 3,1 % v 2023) in s tem realne rasti izvoza blaga. Dvig ocene za leto 2022 v veliki meri izvira iz visokega učinka prenosa in s tem visoke gospodarske rasti v 1. četrtletju (realno skoraj za desetino več). Med državami v vzhodni in južni Evropi so obeti za gospodarsko rast v 2022 višji le še za Poljsko (4,9 %), nekoliko nižji so za Madžarsko (4,5 %). Obeti za rast v prihodnjem letu so se pretežno znižali, z izjemo za Slovenijo, kjer so se zvišali.

Prvi podatki o poslovanju sektorjev v Sloveniji v 1. četrtletju 2022 so pričakovano pokazali, da zasebni sektor ni povsem mogel prenesti višjih cen surovin in energentov v končne cene, saj se je bruto marža glede na predhodno četrtletje znižala za 3 odstotne točke na 22 % (dodana vrednost v prodaji). Nazadnje je bila na takšni ravni v letu 2018. V rudarstvu (-8 o. t.), energetiki (-10 o. t.) in v storitvenih dejavnosti (finance, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, zdravstvo) so bili padci največji. V predelovalnih dejavnostih in trgovini, dveh dejavnostih, ki sicer ustvarita najvišjo dodano vrednost in kjer je zaposlenih največ oseb, pa je bruto marža upadla za 1 o. t. Kako smo lahko ob tako visokem padcu bruto marže sploh beležili pozitivno rast BDP v 1. četrtletju, pojasni visoka rast prodaje, ki izvira iz rasti cen, ki je porasla nominalno precej bolj kot dodano vrednost, vendar se je ob tem tudi realna dodana vrednost povečala. Kljub padcu bruto marže se je tako dodana vrednost po naši oceni še vedno realno povečevala.

Dinamika trgovinske menjave je v Sloveniji tudi aprila ostala na visoki ravni. Nekoliko nasprotno od pričakovanj, se je celo še okrepila. Aprilski izvoz (4,2 mrd EUR; naša ocena: 3,9 mrd EUR) v letu 2022 je bil za skoraj 1 mrd EUR višji kot v enakem mesecu lani, uvoz (4,7 mrd EUR) pa za 1,4 mrd EUR. Medletno je bila rast izvoza blaga pri 29 % (prve štiri mesece je bila višja za 24 %), uvoza pa pri 43 % (prve štiri mesece je bila višja za 48 %). Trgovinska bilanca (presežek vrednosti uvoza nad izvozom) je aprila ostala negativna (-570 mio EUR) in se je v štirih mesecih tekočega leta povečala na 2,2 mrd EUR, kar je izjemno veliko (12 % BDP). V prihodnjih mesecih pričakujemo upočasnjeno rast zasebne potrošnje ter tudi efekt izvoza višjih cen industrijskih izdelkov, zato ocenjujemo, da se bo mesečni primanjkljaj dinamično zniževal. Vir: Statistični urad RS.