Avgusta se je industrijska proizvodnja v Sloveniji (+1,2 % glede na julij) nekoliko presenetljivo povečala, kar pomeni, da kazalnik znižanja zaupanja v predelovalnih dejavnostih in padec PMI v območju evra pod 50 na dinamiko nista imela (še) večjega vpliva. Okrepila se je predvsem proizvodnja v rudarstvo (+16 %), kar je bilo povezano verjetno z večjim izkopom premoga v Premogovniku Velenje, medtem ko je na končno spremembo imela največji vpliv rast v predelovalnih dejavnosti (+1,9 %). Po začasnih podatkih (tokrat so manj zanesljivi) se je v oskrbi z električno energijo (plin in para imata zanemarljiv delež) proizvodnja znižala za desetino. Cenovna dinamika (rast prodajnih cen) je ostala visoka tudi v avgustu. V predelovalnih dejavnostih se je prodaja povečala za 5,3 % (proizvodnja za 1,9 %), kar je dvignilo rast prihodkov v 2022 že na 21 % (avgusta medletno pri +26 %). Zaradi visoke cenovne inflacije pri surovinah, energentih in polizdelkih, je povprečna rast prodaje po posameznih oddelkih v osmih mesecih 2022 znašala 21 % in je bila najbolj izrazita v proizvodnji kovin (+45 %), papirja in papirnih izdelkov (+38 %), tiskarstvu (+36 %) in proizvodnji drugih vozil in plovil (+34 %). S padcem prodaje se je v osmih mesecih leta 2022 soočala le proizvodnja motornih vozil in prikolic (-3 %), kjer pa so že v avgustu zopet beležili močno medletno rast (+24 %), kar je bilo posledica izboljšane dobavljivosti polprevodnikov. Vir: Statistični urad RS

Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so bile v septembru za 0,9 % nižje kot mesec prej, kar je bilo pozitivno presenečenje, saj smo pričakovali sicer skromno, 0,2-odstotno rast cen. K mesečni deflaciji je največ (-1,1 o. t.) prispevala pocenitev cen električne energije (za 24,5 %), ki je bila posledica začetka implementacije regulacije cen. Navedenega nismo mogli predvideti, ker ni bilo jasno, kakšna je bila predhodna povprečna cena za gospodinjstva, ki je veljala še v mesecu avgustu. Pocenitve počitniških paketov (-14,4 %) so dodale 0,6 o. t. k deflaciji, proizvodov in storitev za osebna vozila (-2,6 %) pa 0,3 o. t. Po 0,1 o. t. vpliva so imele nižje cene toplotne energije (-7 %) in nastanitvenih storitev (-5,6 %).

The economic sentiment index (ESI) dropped by 4.5 p.p. m-o-m in September, which was a bigger drop than expected (our estimate: -0.7 p.p.) and thus fell below the long-term average. Decrease of indicator was influenced by all five components: the most by drop in manufacturing confidence (2.5 p.p. contribution to the decrease), followed by services (-1.3 p.p.). Retail trade sentiment had a slightly smaller impact (-0.3 p.p.), as well as consumer sentiment (-0.3 p.p.) and sentiment in construction (-0.2 p.p.). Excluding the pandemic period, the last time the indicator was this low was in April 14. Confidence in manufacturing fell by 7 p.p. m-o-m, in retail trade by 6 p.p., and in services by 5 p.p. In the construction, it fell by 3 p.p. and the consumer confidence decreased by 1 p.p. In services (15), retail trade (15) and construction (13), the indicator remained above the long-term average value, while the consumer confidence indicator (-40) was well below it and the lowest since June 12. In manufacturing (-8), the indicator slipped considerably below the long-term average in recent month.

Gospodarska klima v Sloveniji je bila septembra za 4,5 o. t. nižja kot v prejšnjem mesecu, kar je bil večji padec od pričakovanega (naša ocena: -0,7 o. t.) in je tako padla pod dolgoletno povprečje. Na znižanje vrednosti kazalnika je vplivalo vseh pet komponent: najbolj kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih (prispevek k znižanju v višini 2,5 o. t.), sledile so storitvene dejavnosti (za 1,3 o. t.), nekoliko manjši vpliv pa je bil v trgovini na drobno (za 0,3 o. t.), med potrošniki (za 0,3 o. t.) in v gradbeništvu (za 0,2 o. t.). Izvzemši obdobje pandemije, je bil kazalnik nazadnje tako nizko aprila 2014. Vir: Statistični urad RS

V mesecu juliju je EU-27 s tretjimi državami beležila 42 mrd EUR primanjkljaja pri trgovanju z blagom (v juniju: 34 mrd EUR in v juliju predhodnega leta 16 mrd EUR presežka), kar je bilo predvsem posledica nižje rasti izvoza in višje rasti uvoza, pretežno zaradi višje rasti cen energentov (fosilnih goriv). Izvoz na trge izven EU je znašal 212 mrd EUR (v juniju 225 mrd EUR), kar je bilo le še za 13 % več kot julija lani (junijska medletna rast je bila pri 20 %). Uvoz blaga je bil na drugi strani še vedno višji za polovico (povečanje s 172 na 254 mrd EUR). Vrednost blagovne menjave med državami EU je znašala 342 mrd EUR, kar je bilo za 22 % več kot v enakem mesecu lani. Navedeni podatki kažejo, da se je rast uvoza pretežno ohranila (predvsem zaradi rasti cen, ob zmernejši rasti uvoženih količin), medtem ko se je rast izvoza pričela umirjati. Vir: Eurostat

Global composite PMI fell below 50 in August (to 49.3; 50.8 in July), suggesting a slight contraction in the global economy, for the first time since June 2020. Volume of new orders contracted, world trade decreased, and the amount of excess capacity increased, which should at least alleviate price pressures. Five out of six sectors of the private economy registered declines (business services, consumer goods, consumer services, intermediate production and production of capital goods). Only the financial sector recorded slight growth. Declines were mainly present in developed economies (USA, Japan, Germany, Italy, United Kingdom), namely in both manufacturing and services. Economic activity picked up in India, Brazil and China. In world's 14 largest economies, employment increased, with the exceptions being China and Russia, where it declined. Services indicator fell to 49.2 in August, with services growing in China, the United Kingdom, India, Brazil, France, Italy, Spain, Australia, Kazakhstan, and Ireland. In USA, Japan, Germany and Russia, the volume of services provided decreased. Source: JP Morgan, S&P Global

Sektorski podatki o poslovanju v Evropi v avgustu kažejo, da se je tekoča proizvodnja/aktivnost najbolj znižala v gozdarstvu in proizvodnji papirja, kemični industriji, avtomobilski verigi, proizvodnji kovin in rud, gradbenega materiala, gradbeništvu in inženiringu, poslovanju z nepremičninami, transportu kot tudi v proizvodnji izdelkov za gospodinjstva. Rast je beležilo le pet dejavnosti: programska oprema in IT storitve, finančne dejavnosti brez bank, tehnološka oprema, farmacija in zdravstvene storitve. Precej podobni so bili podatki o novih naročilih, ki nakazujejo na dinamiko v prihodnjih mesecih. Najbolj so se znižali v gozdarstvu in proizvodnji papirja, proizvodnji gradbenega materiala, kemični industriji ter proizvodnji kovin in rud. Le v treh sektorjih so se nova naročila nekoliko povečala. Kljub temu se je zaposlovanje v povprečju še povečalo, najbolj v proizvodnji tehnološke opreme. Vir: S&P Global

Sestavljeni PMI v območju evra se je v avgustu po prvi oceni nekoliko znižal (s 49,9 na 49,2), vendar je bilo to manj od naše ocene (48,5) in srednje ocene neodvisnih analitikov (48,2). Pri tem se je predvsem znižalo zaupanje v storitvah (padec s 51,2 na 50,2), kar še vedno pomeni šibko rast in naj bi bilo posledica draginje, ki zmanjšuje realno povpraševanje po blagu in storitvah. V predelovalnih dejavnostih je PMI ostal na podobni ravni (49,7), medtem ko se je indeks tekoče proizvodnje znižal s 46,5 na 46,3, kar naj bi odražalo avgustovski padec industrijske proizvodnje, ki naj bi sledil julijskem padcu. Cenovni pritiski v proizvodnji se umirjajo, kar ni presenečenje glede na padec cen surovin. Med večjimi gospodarstvi v območju evra, so se s padci v industrijski proizvodnji soočili predvsem v Nemčiji in Franciji, medtem ko se je v drugih gospodarstvih ta verjetno še povečala.