Bonitetna agencija Fitch je sledila nedavni odločitvi bonitetne agencije Moody's in je Sloveniji potrdila kreditno oceno na državni dolg A s stabilnimi obeti. Ob tem je navedla visoke kazalnike razvoja in upravljanja, izboljšanje zunanjih pogojev financiranja in kredibilno institucionalno okolje. Javni dolg je glede na majhnost gospodarstva visok, uveljavitev strukturnih reform, s katerimi imajo težave tudi zahodna gospodarstva, pa je počasna. Izrazili so relativno visok optimizem v rast v 2023, ko naj bi se BDP okrepil za 1,3 %, kar je med višjimi ocenami. Ob tem naj bi javno-finančni primanjkljaj naslednje leto znašal 4,1 % BDP, kar naj bi bilo več kot letos (3,6 %), vendar manj kot je predvideno v osnutku proračunu (5 %). Do zdaj je bilo takšno mnenje prej izjema kot pravilo s strani kreditnih agencij. Vir: Fitch Ratings

Po petih mesecih zniževanja (od maja do septembra) se je kazalnik zaupanja slovenskih potrošnikov v oktobru pričakovano nekoliko izboljšal (s -40 na -38), vendar nekoliko manj od naše ocene (-36). Ob tem je k izboljšanju tega kazalnika (le nekoliko je bil višji kot aprila 2020, v mesecu uvedbe najbolj strogih zajezitvenih ukrepov zopet covid-19) na mesečnem nivoju najbolj vplival nekoliko manj pesimističen pogled na finančno stanje v gospodinjstvu v prihodnjih 12 mesecih (+6 o. t.) in pogled na primernost trenutka za večje nakupe (+5 o. t.)

Avgusta se je industrijska proizvodnja v Sloveniji (+1,2 % glede na julij) nekoliko presenetljivo povečala, kar pomeni, da kazalnik znižanja zaupanja v predelovalnih dejavnostih in padec PMI v območju evra pod 50 na dinamiko nista imela (še) večjega vpliva. Okrepila se je predvsem proizvodnja v rudarstvo (+16 %), kar je bilo povezano verjetno z večjim izkopom premoga v Premogovniku Velenje, medtem ko je na končno spremembo imela največji vpliv rast v predelovalnih dejavnosti (+1,9 %). Po začasnih podatkih (tokrat so manj zanesljivi) se je v oskrbi z električno energijo (plin in para imata zanemarljiv delež) proizvodnja znižala za desetino. Cenovna dinamika (rast prodajnih cen) je ostala visoka tudi v avgustu. V predelovalnih dejavnostih se je prodaja povečala za 5,3 % (proizvodnja za 1,9 %), kar je dvignilo rast prihodkov v 2022 že na 21 % (avgusta medletno pri +26 %). Zaradi visoke cenovne inflacije pri surovinah, energentih in polizdelkih, je povprečna rast prodaje po posameznih oddelkih v osmih mesecih 2022 znašala 21 % in je bila najbolj izrazita v proizvodnji kovin (+45 %), papirja in papirnih izdelkov (+38 %), tiskarstvu (+36 %) in proizvodnji drugih vozil in plovil (+34 %). S padcem prodaje se je v osmih mesecih leta 2022 soočala le proizvodnja motornih vozil in prikolic (-3 %), kjer pa so že v avgustu zopet beležili močno medletno rast (+24 %), kar je bilo posledica izboljšane dobavljivosti polprevodnikov. Vir: Statistični urad RS

Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so bile v septembru za 0,9 % nižje kot mesec prej, kar je bilo pozitivno presenečenje, saj smo pričakovali sicer skromno, 0,2-odstotno rast cen. K mesečni deflaciji je največ (-1,1 o. t.) prispevala pocenitev cen električne energije (za 24,5 %), ki je bila posledica začetka implementacije regulacije cen. Navedenega nismo mogli predvideti, ker ni bilo jasno, kakšna je bila predhodna povprečna cena za gospodinjstva, ki je veljala še v mesecu avgustu. Pocenitve počitniških paketov (-14,4 %) so dodale 0,6 o. t. k deflaciji, proizvodov in storitev za osebna vozila (-2,6 %) pa 0,3 o. t. Po 0,1 o. t. vpliva so imele nižje cene toplotne energije (-7 %) in nastanitvenih storitev (-5,6 %).

Gospodarska klima v Sloveniji je bila septembra za 4,5 o. t. nižja kot v prejšnjem mesecu, kar je bil večji padec od pričakovanega (naša ocena: -0,7 o. t.) in je tako padla pod dolgoletno povprečje. Na znižanje vrednosti kazalnika je vplivalo vseh pet komponent: najbolj kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih (prispevek k znižanju v višini 2,5 o. t.), sledile so storitvene dejavnosti (za 1,3 o. t.), nekoliko manjši vpliv pa je bil v trgovini na drobno (za 0,3 o. t.), med potrošniki (za 0,3 o. t.) in v gradbeništvu (za 0,2 o. t.). Izvzemši obdobje pandemije, je bil kazalnik nazadnje tako nizko aprila 2014. Vir: Statistični urad RS

V mesecu juliju je EU-27 s tretjimi državami beležila 42 mrd EUR primanjkljaja pri trgovanju z blagom (v juniju: 34 mrd EUR in v juliju predhodnega leta 16 mrd EUR presežka), kar je bilo predvsem posledica nižje rasti izvoza in višje rasti uvoza, pretežno zaradi višje rasti cen energentov (fosilnih goriv). Izvoz na trge izven EU je znašal 212 mrd EUR (v juniju 225 mrd EUR), kar je bilo le še za 13 % več kot julija lani (junijska medletna rast je bila pri 20 %). Uvoz blaga je bil na drugi strani še vedno višji za polovico (povečanje s 172 na 254 mrd EUR). Vrednost blagovne menjave med državami EU je znašala 342 mrd EUR, kar je bilo za 22 % več kot v enakem mesecu lani. Navedeni podatki kažejo, da se je rast uvoza pretežno ohranila (predvsem zaradi rasti cen, ob zmernejši rasti uvoženih količin), medtem ko se je rast izvoza pričela umirjati. Vir: Eurostat

Sektorski podatki o poslovanju v Evropi v avgustu kažejo, da se je tekoča proizvodnja/aktivnost najbolj znižala v gozdarstvu in proizvodnji papirja, kemični industriji, avtomobilski verigi, proizvodnji kovin in rud, gradbenega materiala, gradbeništvu in inženiringu, poslovanju z nepremičninami, transportu kot tudi v proizvodnji izdelkov za gospodinjstva. Rast je beležilo le pet dejavnosti: programska oprema in IT storitve, finančne dejavnosti brez bank, tehnološka oprema, farmacija in zdravstvene storitve. Precej podobni so bili podatki o novih naročilih, ki nakazujejo na dinamiko v prihodnjih mesecih. Najbolj so se znižali v gozdarstvu in proizvodnji papirja, proizvodnji gradbenega materiala, kemični industriji ter proizvodnji kovin in rud. Le v treh sektorjih so se nova naročila nekoliko povečala. Kljub temu se je zaposlovanje v povprečju še povečalo, najbolj v proizvodnji tehnološke opreme. Vir: S&P Global

Sestavljeni PMI v območju evra se je v avgustu po prvi oceni nekoliko znižal (s 49,9 na 49,2), vendar je bilo to manj od naše ocene (48,5) in srednje ocene neodvisnih analitikov (48,2). Pri tem se je predvsem znižalo zaupanje v storitvah (padec s 51,2 na 50,2), kar še vedno pomeni šibko rast in naj bi bilo posledica draginje, ki zmanjšuje realno povpraševanje po blagu in storitvah. V predelovalnih dejavnostih je PMI ostal na podobni ravni (49,7), medtem ko se je indeks tekoče proizvodnje znižal s 46,5 na 46,3, kar naj bi odražalo avgustovski padec industrijske proizvodnje, ki naj bi sledil julijskem padcu. Cenovni pritiski v proizvodnji se umirjajo, kar ni presenečenje glede na padec cen surovin. Med večjimi gospodarstvi v območju evra, so se s padci v industrijski proizvodnji soočili predvsem v Nemčiji in Franciji, medtem ko se je v drugih gospodarstvih ta verjetno še povečala.