V tretjem četrtletju se je realna rast slovenskega BDP medletno znižala na 3,4 % (9,7 % v prvem in 8,3 % v drugem). Nižja rast na medletnem nivoju je bila pričakovana, vendar je padec glede na predhodno četrtletje (podatek, prilagojen za sezono in koledar) presenetljiv (-1,4 %), tako glede na našo napoved (+0,2 %) kot na podatke o spremembi na nivoju EU-27 (+0,2 %). Po dosegljivih podatkih na Eurostatu je bil padec v Sloveniji med 14-imi državami, za katere so podatki na voljo, največji, medtem ko je srednja sprememba (mediana) znašala +0,25 %. Na prvi pogled je bil podatek presenetljiv tudi zaradi dejstva, da so bili številni poslovni indikatorji poslovanja v tretjem četrtletju glede na drugo četrtletje višji (industrijska proizvodnja, gradbena dela, prihodki v storitvah, prodaja na drobno ipd.). Potrošnja gospodinjstev je v tem obdobju porasla za 1,2 %, potrošnja države je ostala nespremenjena, investicije v osnovna sredstva pa so porasle za 2,6 % (od tega je bila rast še posebej visoka pri drugih zgradbah in objektih: +3,0 %). Rast izvoza blaga in storitev se je okrepila s 2,6 % v predhodnem četrtletju na 3,6 %, uvoza pa s 1,4 na 1,8 %. Ključna in edina komponenta BDP, ki je prispevala k padcu BDP na izdatkovni ravni, so bile zaloge, ki so se zmanjšale s 874 na 116 mio EUR. Zaloge so volatilna postavka in nihanja na nivoju med 50 in 400 mio EUR so bila prisotna tudi v predhodnih štirih četrtletjih. Te zaloge so bile tokrat povezane s padcem dodane vrednosti v trgovini (-11 %), kar je lahko posledica le znižanja zalog v tej dejavnosti, najverjetneje v dejavnosti prodaje naftnih derivatov, motornih vozil ali pa distribuciji. Po proizvodni metodi BDP se je (realna) dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih povečala za 1 % (+1,2 % v predhodnem), v gradbeništvu za 3,3 %, v IKT dejavnostih za 2,3 % in v drugih storitvenih dejavnostih za 1 %. S padcem so se soočili le v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (-0,7 %). Vir: Statistični urad RS