Prva objava slovenskega BDP za leto 2020 je bila nad našimi pričakovanji (-6 %), saj naj bi se v celotnem letu skrčil le za 5,5 % (realno) oziroma za 4,3 % (nominalno). Padec potrošnje gospodinjstev (55 % BDP) v višini 9,8 % je bil ključen pri padcu BDP. Zaradi nižjega padca izvoza (-8,7 %) od uvoza (-10,2 %) je prispevek neto izvoza pozitivno vplival na povečanje BDP (za 0,4 odstotne točke). Potrošnja države je bila višja za 1,8 %, medtem ko so se investicije skrčile za zmernih 5,8 %. Od tega so bile investicije v osnovna sredstva nižje za 4,1 %, manjše zaloge pa so vplivale na nižji BDP v takšni višini (0,4 odstotne točke), kot ga je neto izvoz povečal.

Gibanje anketne stopnje zaposlenosti po metodologiji ILO pritrjuje izboljšanju na področju trga dela. Decembra naj bi se desezonirana stopnja brezposelnosti v Sloveniji znižala na 4,7 % (maj: 5,5 %), kar je pol odstotne točke več kot aprila 2020. Na ravni EU-27 je bilo povečanje pri 1 odstotni točki. Osebe, ki so bile na čakanju na delo ali skrajšanem delovnem času po tej metodologiji niso štete med »brezposelne«. To je zelo pomembno imeti v mislih v času, ko se razmere izboljšujejo ter pada delež upravičenih subjektov do pomoči, s tem pa se povečuje verjetnost znižanje dela zaposlenih, ki so danes še na podpornih shemah.

Pri pravnih osebah je bil obseg prejemkov na transakcijske račune v 2020 za 11 % in pri samostojnih podjetnikih za 20 % nižji kot leto prej. To je skladno z našimi pričakovanju, da je pandemija v večji meri prizadela malo gospodarstvo, tudi zaradi njegove večje storitvene naravnanosti. Prav tako je verjetnost opravljene storitve in neizdanega računa večja pri manjših subjektih, kar pojasnjuje del razlike v padcu. Ob tem je zanimivo predvsem dejstvo, da so bili v 2020 pri pravnih osebah prejemki višji od izdatkov v višini 3,7 mrd EUR, medtem ko so bili v 2019 prvi nižji od drugih za 0,5 mrd EUR.

Evropska komisija se je 28. januarja odločila podaljšati začasni okvir za državno pomoč, sprejet 19. marca 2020 za podporo gospodarstvu ob izbruhu koronavirusa, in sicer do 31. decembra 2021. Prav tako se je odločila razširiti področje uporabe začasnega okvira, in sicer tako, da je povišala zgornje meje, ki so v njem določene, in omogočila, da se do konca naslednjega leta nekateri vračljivi instrumenti pretvorijo v neposredna nepovratna sredstva. Navedeno najavo smo pričakovali in je zelo pozitivna, saj državam spet omogoča več manevrskega prostora pri podpori gospodarstvu. Začasni okvir naj bi sicer prenehal veljati 30. junija 2021, razen za ukrepe dokapitalizacije, ki bi se lahko odobrili do 30. septembra 2021.

Mnenje slovenskih potrošnikov je bilo januarja celo nekoliko višje kot decembra (+1), kar je bilo nad našimi pričakovanji (-2). Ob tem velja sicer opozoriti na spremembo metodologije, pri čemer ni znano, ali izmerjena sprememba dejansko upošteva te prilagoditve. Če pogledamo ključne segmente vprašalnika, gospodinjstva ocenjujejo svoje sedanje in prihodnje finančne stanje kot boljše od decembrskega. Primernost za varčevanje sicer označujejo kot slabše, kar je verjetno posledica nizkih obrestnih mer in končno tudi pričakovane implementacije negativnih obrestnih mer na visoke depozite.

Naša ocena o potrebi po novih paketih podpornih ukrepov se je izkazala kot pravilna, saj se s 17. januarjem razglašena epidemija podaljšuje še za dva meseca, kar nudi ustrezno zakonsko podlago za podaljšanje nekaterih podpornih ukrepov in uvedbo novih. Povračilo fiksnih stroškov je že podaljšajo do marca 2021 (za 1. četrtletje), tudi shema skrajšanega delovna časa je bil že v 2020 podaljšana do junija 2021. V PKP8 bo verjetno podaljšano čakanje na delo (do aprila), prav tako pričakujemo, da bo država našla rešitev pri povračilu delodajalcem zaradi dviga minimalne plače. Pričakovati je, da bo minister za delo dvig minimalne plače objavil do konca januarja. Ne pričakujemo višje uskladitve od spodnje meje kot je to določeno v zakonu (+8,9 %), t. j. pri 1.025 EUR bruto.

Novembrski podatki o izvozu blaga so bili pričakovano dobri. Medletno je bil izvoz višji za 0,9 % (30 mio EUR višji), pri čemer je bila rast na trge EU višja za 20 mio EUR, na trge izven EU pa za 10 mio EUR (relativna krepitev je bila, zanimivo, enaka: 0,9 %). Pri tem je seveda ključna razlika med izvozom na trge EU in v druge države. Izvoz v prvo skupino držav je bil v enajstih mesecih 2020 nižji za 10 % (realen padec je bil verjetno pri okoli 8 %, zaradi padca cen blaga), v druge države pa višji za 16 %, predvsem zaradi visoke rast izvoza v Švico (+93 % v prvih desetih mesecih oz. +1,7 mrd EUR), kar izvira pretežno iz poslov skladiščenja zdravil za večji zdravstveni koncern v regiji.

V sedmem podpornem paketu ni pomembnih novih sistemskih ukrepov. Zvišuje se najvišja dovoljena subvencija na zaposlenega za poplačilo fiksnih stroškov za bolj prizadete subjekte (s padcem prodaje nad 70 % v zadnjem četrtletju), ki pa ob drugih omejitvah (1,2 % mesečnega povračila) in 70 % oz. 90 % kritja čiste izgube ne pomeni bistveno večjega širjenja vrednosti upravičenja iz tega naslova. V zadnjem osnutku zakona ni bilo več predloga o zamrznitvi minimalne plače ali prisilnem upokojevanju, ki sta za politiko precej občutljivi temi. Pri odlogih kreditnih obveznosti se odpravlja napaka iz PKP6, ki je določila, da se odlogi podaljšajo le do konca januarja 2021. Po zadnjem predlogu se lahko podaljšajo za 9 mesecev, vendar je obstoječe obdobje odloga obveznosti že šteje v to obdobje. Solidarnostni dodatek za upokojence s pokojninami do višine 714 EUR bruto naj bi enkratno povečal razpoložljiv dohodek prejemnikov pokojnin za okoli 70 mio EUR (spomladni dodatek za 67 mio EUR). Upravičenci od prvega do petega dohodninskega razreda pa bodo prejeli še enkratni solidarnosti dodatek v višini 50 EUR na otroka. Predvideno je, da naj bi se solidarnostni dodatek za upokojence izplačal že ob izplačilu pokojnine za mesec december (29. 12.), mogoče pa je tudi, da bo izplačan v prvih dneh januarja 2021. Izredni solidarnostni dodatek za upokojence naj bi bil izplačan do konca januarja 2021.

V primerjavi z oktobrom 2019 je bila skupna vrednost industrijske proizvodnje v oktobru 2020 nižja le še za 1,1 %. Na upad skupne vrednosti na letni ravni sta vplivali nižji vrednosti proizvodnje v predelovalnih dejavnostih (za 1,2 %) in v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro (za 0,5 %), medtem ko je bila v rudarstvu višja (za 2,0 %). Na letni ravni se je tako padec industrijske proizvodnje znižal na 7,3 %. Zaradi visokega razpoloženja v industriji in dobre vodnatosti rek v novembru in decembru pričakujemo, da se bo padec do konca leta znižal na okoli 6,5 % na letni ravni. Padec prihodkov je bil v prvih desetih mesecih (-9,3 %) nekoliko višji kot pri industrijski proizvodnji (-7,3 %) in izvira tako iz padca cen kot rasti zalog izdelanih izdelkov (+2,1 %).

Cena zajezitvenih ukrepov: aktualni in hipotetični scenarij. Poskusili smo oceniti obseg nastale škode v nacionalni ekonomiji zaradi implementacije zajezitvenih ukrepov od konca septembra naprej do konca novembra (približno 2 meseca). Srednja ocena izgubljene dodane vrednosti je pri 520 mio EUR, z najverjetnejšo spodnjo mejo pri 440 mio EUR in zgornjo pri 600 mio EUR. To je skladno z našo oceno o padcu BDP v zadnjem četrtletju na medletnem nivoju pri -8 % in letnim padcem BDP pri -6,5 %. Uporabljena predpostavka je, da se omejitveni ukrepi v enakem obsegu podaljšajo do konca leta. V kolikor bi bil sprejet širši nabor omejitev, ki bi ohromil delovanje širšega gospodarstva (tudi industrije in gradbeništva), bi bilo v 14 dneh izgubljene 700 mio EUR dodane vrednosti. Pri tem je potrebno opozoriti, da bi bila polovica izgubljene dodane vrednost kasneje lahko povrnjena z večjo intenziteto poslovanja v kasnejšem obdobju.

Gospodarska klima v Sloveniji je bila novembra 2020 na obeh ravneh nižja: na mesečni ravni za 6,8 odstotne točke, na letni pa za 16,0 odstotne točke. Na znižanje vrednosti kazalnika gospodarske klime na mesečni ravni so vplivali vsi kazalniki, predvsem pa kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih (ta je bil nižji za 4,0 odstotne točke). Drugi kazalniki zaupanja so upadli marginalno, med 0,2 in 1,1 odstotne točke.

Skoraj polovica globalnih multinacionalk je na podobnem nivoju poslovanja kot pred krizo (kriza je v večji meri prizadela predvsem malo gospodarstvo, medtem ko so velike družbe celo prevzemale manjše tekmece), medtem ko jih od preostale polovice 11 % pričakuje, da bo okrevalo v 3-6 mesecih, podoben delež v 7-12 mesecih, 9 % pa v 13 do 24 mesecih. Več kot 2 leti naj bi na okrevanje čakalo 4 % družb, med njimi prevladujejo turistične družbe. Okoli 3 % podjetij pričakuje, da ne bo nikoli več doseglo predkriznega nivoja poslovanja (2 % junija), pri čemer so med državami razlike zelo velike. Med takimi ni ameriških ali kitajskih družb, je pa takšnih kar 13 % japonskih.

Indeks nabavnih managerjev (PMI) predelovalnih dejavnosti v območju evra (končna ocena) se je v mesecu oktobru okrepil na najvišjo vrednost v zadnjih 27 mesecih (54,8) ter se je okrepil v vseh glavnih skupinah blaga, najbolj sicer v proizvodnji investicijskih dobrin (stroji in naprave) ter v proizvodnji blaga za nadaljnjo proizvodnjo. Prav v teh dveh sektorjih je bil padec v obdobju med marcem in majem 2020 najvišji, zato okrevanje izvira tako iz zamika pri proizvodnji kot večjega povpraševanja po industrijskih izdelkih v Aziji.

Oktobrska gospodarska klima v EU-27 kot tudi v območju evra je bila kljub širjenju zajezitvenih ukrepov nespremenjena glede na vrednost v septembru. Med večjimi gospodarstvi se je predvsem poslabšala v Franciji (-4,5) in na Češkem (-4,9), medtem ko se je v Nemčiji celo okrepila (1,5). Krepitev v Nemčiji je bila predvsem posledica rasti zaupanja v industriji ter v trgovini na drobno.

Jesen na zahodni polobli in pričetek novega šolskega leta sta sovpadali z vnovično rastjo okuženih prebivalcev, in sicer tako v EU kot v ZDA, medtem ko je na Kitajskem dinamika drugačna oziroma glavnino okuženih predstavljajo ljudje, ki so pred kratkim vstopili v državo. Število okužb v številnih državah tako presega tisto iz aprila 2020, vendar je stopnja umrljivosti nižja. V večjih EU državah število preminulih znaša med desetino in četrtino števila v aprilu 2020, na vrhu epidemije, kljub naraščanju tega števila (vir: Eurointelligence).

Julijski prihodek v trgovini na drobno je bil realno še vedno za 4,7 % nižji medletno, vendar je bilo to pretežno zaradi nižje prodaje naftnih derivatov in drugih energentov v Sloveniji in regiji, kar je posledica tako manjšega števila prihodov tujih turistov v regijo kot še vedno nižjega števila prehodov tovornih vozil. Medletna prodaja pri naftnih trgovcih je bila nižja za petino. Ker so to pretežno proizvodi, ki jih Slovenija uvaža, je izpad prodaje v tem segmentu manj zaskrbljujoč. Na drugi strani je bila realna vrednost trgovine na drobno brez motornih goriv (dejavnost trgovine, brez trgovcev z naftnimi derivati) julija medletno višja za 3,9 %, 7-mesečna vrednost pa je bila realno nižja samo še za 1,6 %.

Avgustovski kompozitni (industrija in storitve) indeks nabavnih managerjev v območju evra se je presenetljivo znižal (iz 54,9 v juliju na 51,6), kar je bila posledica šibkosti v storitvenem delu gospodarstva (50,1), medtem ko je v industriji ostal skoraj nespremenjen (51,7). V industriji se je hitrost aktualne rasti proizvodnje in novih naročil povečala, kar pa ni vplivalo na spremembo trendov v zniževanju celotnega števila delovnih mest v tem delu gospodarstva.

Medletni upad tedenske porabe električne energije se je v drugem tednu julija nekoliko zmanjšal. V prvem tednu julija je bila tedenska poraba električne energije medletno nižja za 10 % (v junija je bila še nižja za okoli 12 %). V drugem tednu se je upad zmanjšal na 9 %. V večini naših najpomembnejših trgovinskih partneric se je medletni upad v drugem tednu julija, glede na prvi teden, zmanjšal (najizraziteje v Franciji in Nemčiji), povečal se je le v Italiji in na Hrvaškem.

V mesecu maju je bilo po podatkih Statističnega urada RS v Sloveniji 884 tisoč delovno aktivnih oseb, kar je bilo medletno za 1,4 % manj. V enem letu (maj 2020/maj 2019) je tako bilo število formalnih delovnih mest (ki imajo podlago v socialnem zavarovanju) nižje za 12.200. Pri pravnih osebah se je število zaposlenih znižalo za 9.600, pri fizičnih osebah za 4.100, število samozaposlenih pa je bilo višje za 1.500, predvsem zaradi prirasta pri številu kmetov (1.200). To je najverjetneje posledica tega, da so se določeni ljudje, ki so izgubili zaposlitev, svoj osnovni status socialnega zavarovanja uredili z odprtjem statusa kmeta.

Nemčija je relativno hitro našla soglasje za veliko povečanje trošenja na zvezni ravni, ki naj bi spodbudilo gospodarsko rast. Vrednost paketa je 130 mrd EUR in naj bi v dveh letih predstavljal okoli 1,9 % BDP (v posamičnem letu). Presenečenje je začasno znižanje DDV (med julijem in decembrom 2020), saj naj bi se zgornja stopnja znižala za 3 odstotne točke na 16 %, spodnja pa za 2 odstotni točki na 5 %. Pri takšnem ukrepu obstaja tveganje, da se dobičkonosna marža trgovcev in drugih storitvenih podjetij poveča, vendar je namen ukrepa spodbuditi rast domače potrošnje. Zaradi pomanjkanja proizvedenega blaga bi se lahko zgodilo, da se potrošniške cene zaradi začasnega znižanja DDV ne bodo močno znižale (povečanje marž), medtem ko se bodo v letu 2021 verjetno hitro zvišale (cene).

Država z večjim trošenjem ublažila padec BDP. Slovenski BDP se je v prvem četrtletju 2020 medletno skrčil za 2,3 %, kar je bilo manj od naših pričakovanj (-3 %). K ublažitvi padca so prispevali (1) večje trošenje države (+5,8 %, najvišja rast po letu 2008), (2) pozitiven prispevek menjave s tujino (padec izvoza pri 1,6 % je bil nižji od padca uvoza za 2,5 %), (3) povečanje zalog, ki je bilo posledica večjega uvoza surovin in polizdelkov zaradi pričakovane otežkočene dobave blaga v prihodnjih mesecih ter interventnega povečanja državnih zalog ter (4) koledarski učinek, saj je več delovnih dni v 1. četrtletju 2020 ublažilo padec kar za 1,1 odstotno točko.

Povprečna bruto plača pri pravnih osebah se je v mesecu marcu 2020 medletno povečala za 0,3 %, od tega predvsem zaradi rasti v sektorju država (4,9 %), medtem ko je v zasebnem sektorju upadla za 1,4 %. Zaradi ugodnega učinka davčnega bremena, ki je nastal zaradi nižjih bruto plač, se je povprečna neto plača povečala za 1,6 %, od tega v sektorju država za 5,6 % in v zasebnem za 0,1 %.

Deflacija ali inflacija, to je zdaj vprašanje. Če se ekonomisti vsi po vrsti strinjamo, da bo padcu BDP v 2020 v 2021 sledila rast, so mnenja glede prihodnjega gibanja cen precej razdeljena. V marcu so se cene pri proizvajalcih povečale za 0,2 %, pri čemer so upadle le v segmentu vmesnih dobrin. Cene kapitalskih dobrin in potrošniških izdelkov so se na drugi strani povečale, ker so bile težje dostopne oziroma so prodajalci kompenzirali oteženo dobavo in zmanjšano konkurenco z višjimi cenami.

Za dogodek tedna je poskrbel Mednarodni denarni sklad (IMF), ki je kot ena največjih svetovnih institucij na področju ocenjevanja gospodarski rasti nakazal na najglobljo recesijo, ki v 2020 čaka svet po letu 1929. Tehnično gledano bi se recesiji lahko celo izognili, če bo padec BDP prisoten le v 2. četrtletju, vsebinsko gledano pa verjetno ne, ker bo učinek na dvig brezposelnosti kljub številnim vladnim ukrepom prisoten. Ekonomisti pri IMF so ocenili, da naj bi se svetovno gospodarstvo v 2020 skrčilo za 3 %, od tega v razvitih državah za 6 %, v državah v razvoju pa le za 1 %. Območje evra naj bi bilo najbolj prizadeto, saj naj bi se BDP skrčil za 7,5 %, kar naj bi bilo povezano z nadpovprečnim pomenom svetovne trgovine za evropsko gospodarstvo.

Tako neprijetno kot v zadnjih 14 dneh, so se makroekonomisti nazadnje počutili v letih 2008/2009, ko je svetovna finančna kriza nepričakovano pustila velike posledice na realno gospodarstvo. Slab občutek v tokratni krizi izvira iz dejstva, da je težko z veliko verjetnostjo napovedati gibanje BDP. Ključna razloga za tako širok razpon napovedi, ki jih konjunkturni instituti navajajo, je (1) dolžina pandemije Covid-19 v konkretni državi ter tudi v ključnih trgovinskih partnerkah (vpliv na izvoz oz. na razpoložljivost uvoza repromateriala in surovin) ter (2) spremljajoči ukrepi države, ki so do določene mere precedenčni (omejitev javnega življenja, policijska ura, prekinitev športnih in kulturnih prireditev, omejevanje v trgovini).

Visoki padci cen delnic, tveganih obveznic in surovin podajajo informacijo predvsem o pričakovanjih trgov glede dogajanja z realnim gospodarstvom v prihodnjih nekaj letih. Verjetno je, da so bili padci pretirani. Ni pa izključeno, da najnižja točka še ni dosežena. Pričakovanja so tako uprta v centralne banke, ki, razen ameriške, nimajo več veliko manevrskega prostora (centralne obrestne mere so povečini pri 0 %) in čedalje bolj v fiskalno politiko. Zadnje pomeni potrošnjo države za ceno širjenja javno-finančnega primanjkljaja. Še tako nizke obrestne mere v aktualnih razmerah ne spodbujajo več niti potrošnje niti investicij. V takšnih razmerah je fiskalna politika edina učinkovita.

Rast povprečne bruto plače se je decembra 2019 medletno (glede na december 2018) umirila na 4,1 %, v celotnem letu pa je porasla za 4,3 % na 1.754 EUR. V sektorju država je porasla za 6,5 % (na 2.050 EUR), v zasebnem sektorju za 3,9 % (na 1.618 EUR). Rast neto plače je bila nižja, ker se meje dohodninskih razredov niso povečale (ob porastu povprečne plače se je efektivno breme dohodnine ustrezno povečalo). V celotnem 2019 je rast povprečne neto plače znašala 3,7 %, kar po upoštevanju inflacije pomeni 2,1-odstotno rast. Z vidika delodajalca (izplačevalca plača), se je celoten strošek dela v zasebnem sektorju v 2019 pri povprečni plači povečal za 74 EUR, od česar je zaposleni povprečno prejel 35 EUR več ne mesec (47 % poviška stroška dela).

V letu 2019 je presežek tekočega računa po podatkih Banke Slovenije (plačilna bilanca) znašal 3,2 mrd EUR, kar je bilo za 566 mio EUR več kot v letu 2018. Bolj kot presežek menjave blaga (povečanje za 204 mio EUR) se je povečal presežek menjave storitev (za 338 mio EUR). Primanjkljaj primarnih dohodkov se je glede na leto prej zmanjšal za 122 mio EUR, primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa povečal za 98 mio EUR. Po državah smo imeli v letu 2019 največji presežek na tekočem računu z Nemčijo (1,2 mrd EUR oz. 54 %), Hrvaško (623 mio EUR), Francijo (476 mio EUR),Rusijo (267 mio EUR) ter Srbijo (263 mio EUR), največji primanjkljaj pa z Avstrijo (500 mio EUR), in sicer predvsem zaradi velikega uvoza industrijskih izdelkov, ki se uporabljajo v slovenski predelovalni dejavnosti, in trgovskih izdelkov za splošno rabo.

Izstop Združenega kraljestva iz EU bo imel nekaj zanimiv statističnih razsežnosti. V osnovi pri veliko kazalnikih Slovenijo primerjamo s povprečno vrednostjo pri EU-28, pri čemer je običajna praksa, da se povprečje izračuna kot tehtano. Združeno kraljestvo je imelo 15-odstotni delež v BDP EU-28, BDP na prebivalca pa pri 36.500 EUR (2018), kar je bilo 18 % nad povprečjem EU-28. Tako se je zaradi te spremembe stopnja slovenske razvitosti za povprečjem EU (prej EU-28, vključujoč Združeno kraljestvo, po novem EU-27) zgolj zaradi tega učinka zvišala z 82,1 % na 83,7 %.

Razglasitev Svetovne zdravstvene organizacije o izrednih zdravstvenih razmerah po svetu zaradi koronavirusa ni več tako nedolžna novica za svetovno gospodarstvo, saj ima implikacije na nižjo porabo (predvsem) azijskih potrošnikov (ljudje se izogibajo večjih trgovskih centrov), na manjšo frekvenco poslovnih srečanj s poslovneži iz Kitajske kot tudi na manjše trošenje kitajskih turistov v tujini.

Ekonomski inštitut iz Kiela je javno objavil študijo o učinku novega trgovinskega sporazuma med ZDA in Kitajsko (podpisan 15. 1. 2020), ki predstavlja asimetrično grožnjo tako za EU-28 kot za spoštovanje pravil WTO. Pri tem krši temeljni princip, da eni državi ponuja boljše pogoje za trgovino kot ostalim. Izračunali so, da bi zaradi tega EU-28 izgubila za okoli 10 milijard evrov izvoza, in sicer predvsem pri proizvodih, kot so letala, vozila, industrijski stroji, optični in medicinski proizvodi in drugi kmetijski izdelki. To ni tako veliko, saj je celoten izvoz EU-28 na Kitajsko v letu 2018 znašal 210 milijard evrov, ameriški pa 110 milijard evrov. Zaradi velike vezanosti na Kitajsko je tveganjem substitucije najbolj podvržena Nemčija, prek verig vrednosti pa verjetno tudi Slovenija. V podpisanem sporazumu med ZDA in Kitajsko ni navedbe o razpolovitvi carinskih stopenj na kitajske izdelke, kar pomeni, da to ni pravno-zavezujoče stališče. Sporazum ne obsega jasno določenih zavez za ZDA, zato ga ni potrebno potrjevati v kongresu. V veljavo bo stopil 15. februarja 2020. Ameriški predsednik lahko ta sporazum tudi hitro prekliče, v kolikor bi ocenil, da Kitajska ni storila dovolj, da bi svojim zavezam do ZDA sledila.

Od septembra 2019 naprej se prodaja novih vozil v EU spet povečuje po visokih mesečnih stopnjah (14,5 % v septembru, 8,7 % v oktobru in 4,9 % v novembru) in je decembra znašala celo 21,7 %. Ključen razlog pri rasti je bila nizka osnova v istih mesecih leta 2018, saj je bila s 1. septembrom 2018 vpeljana zaveza, da morajo biti vsi novi avtomobili, registrirani v EU, testirani po novem protokolu za merjenje izpustov WLTP.

Rast posojil nebančnemu sektorju se je novembra 2019 po podatkih Banke Slovenije povečala na 6,0 % medletno. Po nekaj letih negativne ali šibke rasti posojilne dejavnosti podjetjem je bila ta novembra večja (pri 6,6 %), skupaj pa se je vrednost posojil v 11-ih mesecih 2019 povečala za 670 mio EUR. Posojila gospodinjstvom so se povečala za 612 mio EUR. Stanovanjska posojila so bila novembra višja za 5,8 % (45 mio EUR več kot oktobra 2019), potrošniška pa za 10,3 % (zmanjšanje za 15 mio EUR glede na oktober 2019).

V svetu je ocena poznavalcev, da se bodo trgovinske vojne preselile iz carin na druge ukrepe, ki bodo ovirale pošteno tržno igro med večjimi svetovnimi multinacionalkami. Tako kot je Francija napovedala uvedbo digitalnega davka, s katero bo obremenila predvsem ameriška podjetja, je ameriški predsednik v svarilo omenil uvedbo carin na francoske luksuzne izdelke kot tudi umik ameriškega sodelovanja v delovni skupini OECD, ki si prizadeva za poenotenje obdavčitve velikih multinacionalk, še posebej na področju nove ekonomije. Na ravni OECD predlog po zadnjih ocenah vključuje mehanizem za delitev globalnih dobičkov po ključu, ki ga predstavljajo kupci. Do sedaj veljavni principi za proizvodne družbe za storitvene niso povsem primerni. Drug princip, ki ga zagovarjajo ZDA, je uvedba minimalne obdavčitve družb, da bi ti prenehali s prenosom patentov in registriranih blagovnih znamk v davčno prijazna okolja. OECD pri tem navaja, da je že več kot 30 držav uvedlo digitalni davek, odsotnost mednarodnega dogovora pa bi lahko povečal verjetnost trgovinskih in celo davčnih vojn. Napetost med ZDA in EU-28 je visoka tudi na področju prenove svetovne trgovinske ureditve. WTO (svetovna trgovinska organizacija) zaradi odsotnosti potrditve novih sodnikov s strani ZDA ne bo mogla več zagotavljati delovanja pritožbenega sodišča, kar pomeni blokado okoli 45 primerov mednarodnih trgovinskih sporov. Tako se EU pripravlja na bilateralno arbitražo, kar pa sta do sedaj potrdili le Norveška in Kanada. Stanje, kakršno je, ZDA omogoča več proste roke pri oblikovanju lastnih predlogov o spremembah trgovinskih dogovorov s Kitajsko.

Septembrski podatki o transportu so zaskrbljujoči. Obseg prodaje (realno gibanje) se je septembra na letni ravni v storitvenih dejavnostih zmanjšal za 0,3 %, medtem ko je nominalna rast zaradi rasti cen znašala 3,4 %. Največje zmanjšanje realne prodaje med storitvenimi dejavnostmi so na letni ravni beležili v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (za 10,1 %). Sledijo jim promet in skladiščenje (za 3,2 %) ter informacijske in komunikacijske dejavnosti (za 3,0 %). Realna prodaja se je na letni ravni povečala v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (za 9,0 %), v gostinstvu (za 4,2 %) ter v poslovanju z nepremičninami (za 1,8 %).

Kazalnik zaupanja potrošnikov se je v novembru 2019 na mesečni ravni poslabšal za 2 odstotni točki, kar je bilo že četrto zaporedno mesečno poslabšanje. Tako negativen je bil kazalnik nazadnje sredi leta 2016. Vrednost se počasi približuje dolgoletnemu povprečju, od katerega je bila novembrska vrednost višja le še za 4 odstotne točke. Vrednost kazalnika zaupanja so nižali vsi štirje kazalniki, ki ga sestavljajo. Pričakovanje potrošnikov glede gospodarskega stanja v državi se je poslabšalo za 3 odstotne točke, pričakovanja glede finančnega stanja v gospodinjstvu, števila brezposelnih in varčevanja pa vsako za 2 odstotni točki. Med preostalimi kazalniki se je najizraziteje poslabšal kazalnik primernosti trenutnih gospodarskih razmer za večje nakupe, na mesečni ravni kar za 12 odstotnih točk. Vrednost tega kazalnika je bila novembra letos najnižja v zadnjih treh letih, kar bo verjetno vplivalo tudi na trg nepremičnin in vozil. Poleg tega sta se opazneje poslabšala tudi kazalnika gospodarskega stanja v zadnjih 12 mesecih (za 8 odstotnih točk) in primernosti trenutnih gospodarskih razmer za varčevanje (za 5 odstotnih točk).

V septembru 2019 je z Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana odpotovalo ali na to letališče pripotovalo okoli 171.900 potnikov, kar je 10 % manj kot v septembru 2018. To je tudi posledica odpovedi določenih letov, ki jih je upravljala Adira Airways. Tudi trendi v gospodarskem prometu so bili šibki. V Luki Koper je bilo v septembru 2019 pretovorjenih malo manj kot 2 mio. ton blaga, kar je za 7 % manj kot septembra 2018. Od cestnih motornih vozil, ki so bila v Sloveniji registrirana v septembru 2019, jih je bilo prvič v Sloveniji registriranih okoli 10.300, kar je za pol odstotka manj kot septembra 2018. Prvič registriranih osebnih avtomobilov je bilo skoraj 7.900, kar je bilo za skoraj 1 % več kot septembra 2018. Od tega je bilo skoraj 5.300 novih (ostali so bili uvoženi), kar je za 5 % več kot septembra 2018.

Septembrski izvoz blaga je bil medletno višji za 15,2 %, uvoz pa za 13,6 %, kar lahko pripišemo tako pozitivnemu koledarskemu učinku (medletna rast je bila avgusta zato precej nizka: +4,9 %), učinku višanja trgovinske dejavnosti z zdravili ter večjemu izvozu drugega blaga. V prvih devetih mesecih letošnjega leta se je rast izvoza blaga okrepila na 9,6 % (do avgusta še 8,9 %), uvoza pa za 11,8 % (do avgusta še 11,3 %). Če pogledamo le trende v septembru, lahko ugotovimo, da je k visoki rasti blagovne menjave največ prispevala visoka rast blagovne menjave s Švico. Pomembneje so k rasti prispevale še višje vrednosti izvoza v Srbijo in Rusijo ter uvoza iz Turčije in Kitajske. V prvih osmih mesecih je Švica prispevala k polovici prirasta k skupni blagovni menjavi, Hrvaška 9 %, Rusija 5,8 %, Italija 4,8 % ter Grčija 4,4 %. Po produktnih skupinah so k skupaj 10,3-odstotni rasti blagovne menjave najbolj prispevali farmacevtski izdelki (55 %), katerim je sledila nafta (13 %), električna energija (4,3 %) ter plin (2,3 %). To so pretežno proizvodi, ki pri nas niso proizvedeni (del izvoženih zdravil sicer je; družba Krka je namreč v prvem polletju povečala prodajo na tujih trgih za 30 mio EUR, kar je sicer daleč manj od dodatnih 2 mrd EUR večjega izvoza farmacevtskih proizvodov v tem obdobju) ali pa je delež dodane vrednosti v izvozu izrazito nizek (električna energija, nafta in plin) in je predvsem vezan na logističen prenos blaga preko slovenskih meja. Tako kar tri četrtine izvoza oz. menjave ne predstavlja ekonomsko pomembnega dela, kar pomeni, da se nominalna rast izvoza blaga upočasnjuje na okoli 2,2 %.

Banka Slovenije je na tiskovni konferenci 9. oktobra napovedala zaostritev ukrepov na področju potrošniških kreditov, katerih letna rast presega 10 % vsa zadnja 3 leta. Ti naj bi stopili v veljavo že z 1. 11. ter naj bi postali zavezujoči, vendar naj bi omogočali tudi določena odstopanja. Najdaljša ročnost potrošniških posojil naj bi bila po novem 7 let (15 % posojil bi lahko dosegalo ročnost tudi do 10 let), hkrati pa naj bi kreditojemalcem po poplačilu mesečnega stroška kredita ostalo več sredstev, kot je to veljalo prej. Kreditojemalcem mora tako po poplačilu mesečnega obroka posojila ostati še 76 % bruto minimalne plače, v koliko pa ima vzdrževane člane, se ta znesek še poviša. Pri tem seveda novim pravilom »ne gre na roke« niti dejstvo, da se minimalna plača z 1. 1. 2020 dviguje za 6,1 % na 941 EUR. Po ocenah Združenja Bank Slovenije bi s to spremembo velik del prebivalstva postal kreditno nesposoben. Dodatno težavo pri tem predstavlja, da tem pravilom niso zavezani leasingi ali tuji finančni posredniki. Tudi sivi trg posojil bi zaradi te spremembe utegnil dobiti večji zagon, kar pa del prebivalstva izpostavlja tveganjem.

Nemški indeks ZEW se je oktobra nekoliko znižal glede na predhodni mesec (-25,3), kar je bilo na zgornji meji našega intervala pričakovanj (med -25 in -30). Avgustovska industrijska proizvodnja je bila v Nemčiji medletno nižja za 4 %, izvoz podobno (-3,9 %). Pri strojegradnji je bil promet medletno nižji za 3,4 %, od tega je bil na domačem trgu nižji za 2,7 %, v na tujih trgih pa za 3,9 %. V države EU je bil izvoz medletno višji (+2,1 %), medtem ko je v drugih državah upadel kar za 7,1 %. 60 % podjetij v nemški strojegradnji pričakuje, da se bodo razmere v naslednje pol leta še poslabšale. V območju evra je bil pesimizem podoben kot v Nemčiji, pričakovanja so se poslabšala tudi v ZDA in na Japonskem. Že sedmo zaporedno četrtletje so se ocene gospodarske rasti pri nemških finančnikih znižale.

Septembrski globalni indeks nabavnih menedžerjev ni bil bistveno drugačen od avgustovskega, kjer so po rasti prednjačile storitvene dejavnosti (finance, storitve za potrošnike). Znotraj predelovalnih dejavnosti so imele višjo rast sektorji hrane in pijač, visoko-tehnološke opreme in zdravil. Padci so bili največji v kovinah in rudninah, avtomobilih in kemijski industriji. Glede sektorja avtomobilov je potrebno povedati, da je padec novih naročil najnižji od aprila, kljub temu pa se je število zaposlenih v dejavnosti skrčilo. Pričakovanja o rasti proizvodnje so se nekoliko izboljšala. Če pogledamo le Evropo, se je poleg prej naštetih dejavnosti proizvodnja zmanjševala še v papirni industriji in industrijskih proizvodih, medtem ko je bila rast znotraj industrije prisotna le v proizvodnji hrane in pijač.

Svetovni indeks nabavnih menedžerjev, ki ga izračunava banka J. P. Morgan, je septembra upadel na najnižji nivo v zadnjih treh letih in pol (51,2), kar pomeni, da se svetovna rast še vedno upočasnjuje. Obseg novih naročil se povečuje zelo počasi, predvsem zaradi neznank o razpletu trgovinskih vojn, ki vplivajo na šibko mednarodno blagovno menjavo. Število novih delovnih mest je prenehalo nastajati, predvsem zaradi znižanja naročil v predelovalni dejavnosti, kar večje zaposlovanje v storitvenih dejavnostih ni moglo nadomestiti. Na Japonskem, v Nemčiji, Franciji, Italiji, Španiji, Braziliji, Rusiji in na Irskem se je zaposlenost še povečevala, v ZDA in Združenem kraljestvu pa že zniževala. Med večjimi gospodarstvi najslabše kaže Nemčiji in Združenemu kraljestvu, medtem ko se je v ZDA, Braziliji in Italiji optimizem nekoliko okrepil. Počasnejša rast naj bi doletela še Francijo, Španijo, Rusijo in Irsko.

Ponedeljkova objava o kompozitnem indeksu nabavnih menedžerjev v območju evra je bila slaba ter pod našimi pričakovanju in pričakovanji trga. Vrednost indeksa je bila 50,4 (še avgusta 50,4), kar je bila nova najnižja vrednost po več kot šestih letih. Pri tem se je indeks proizvodnje še dodatno znižal na 45,6, indeks storitvenih dejavnosti pa na 52. Vse bolj očitno je, da padec v industriji »vleče« navzdol tudi storitve, sploh tisti del, ki je vezan na povpraševanje v industriji (transport, montaža strojev in naprav ipd.). Knjiga naročil je upadla še deveti zaporedni mesec, ker se nova naročila proizvodov in storitev še vedno znižujejo. Ključni razlogi za tako nizko razpoloženje med nabavniki so bile trgovinske vojne, geopolitične napetosti, vprašanja, vezana na brexit, ter padec v globalni prodaji vozil ter s tem povezanimi strukturnimi spremembami, ki povsem rušijo prodajo osebnih vozil z dizelskim pogonom. ...

Razpoloženje potrošnikov se je v septembru poslabšalo že drugi mesec zapored. Tokrat se je poslabšalo kar za 4 odstotne točke in je padlo na raven s konca leta 2016, medtem ko je bilo v letih 2017 in 2018 najvišje v celotnem obdobju, odkar ga spremljamo. Kljub poslabšanju je bilo še vedno višje od dolgoletnega povprečja (za 8 odstotnih točk). Poslabšale so se vrednosti vseh štirih kazalnikov, ki sestavljajo kazalnik zaupanja potrošnikov: pričakovanje glede števila brezposelnih za 6 odstotnih točk, glede gospodarskega stanja v državi za 5 odstotnih točk, glede varčevanja za 4 odstotne točke, glede finančnega stanja v gospodinjstvu pa za 2 odstotni točki. Ključen razlog za poslabšanje razpoloženja je iskati v več negativnih informacijah iz mednarodnega okolja, ki lahko potencialno prizadenejo tudi Slovenijo.

Nemški inštitut iz Leibniza, IFO, je v četrtek, 12. 9., objavil, da v tretjem četrtletjem 2019 pričakuje vnovično majhno krčenje nemškega BDP, podobno kot v drugem (za -0,1 %), kar bi pomenilo tehnično recesijo za največje evropsko gospodarstvo, ki prispeva petino k BDP v EU-28. V celotnem letu naj bi rast znašala le še 0,4 %, kar je dve tretjini manj od prvotnih napovedi. Tudi v naslednjem letu (2020) naj bi bila rast nižja od prvotnih ocen, in sicer naj bi znašala 1,2 % namesto 1,7 %, kot je bilo predvideno prej.

Zadnja kitajska najava o dvigu carin na ameriški izvoz na Kitajsko bi poleg ameriških proizvajalcev močno prizadel tudi evropske, med drugim tiste, ki imajo tovarne na ameriških tleh ter določene tipe vozil izvažajo tudi na Kitajsko. To so BMW, Volvo, Mercedes in Daimler. Pri glavnini teh vozil je sicer vgrajeno precej manj slovenske dodane vrednostjo kot denimo na evropskem kontinentu. Carinska vojna prehaja v valutno, saj je kitajski juan po prebitju meje 7 juanov za 1 dolar zdaj na trgu vreden le še 7,15 (toliko več juanov je potrebno odšteti za 1 dolar), pri tem pa izgublja vrednost tudi proti evru. Ker med EU in Kitajsko ni novih carin, to povzroča, da je uvoženo kitajsko blago vse bolj konkurenčno na evropskih trgih, ter v določenih industrijah ustvarja velike cenovne pritiske. Tako EU ostane le možnost zaščite določenih industrij pred temi vplivi, kar odpira pot do tožbe Kitajske pred WTO. Druga pot je ameriška: uvedba carin ali drugih trgovinskih zaščit (kvote), med mehkimi načini velja omeniti še spremembo standardov.

V preteklem tednu je najbolj odmevala novica o gospodarski rasti v drugem četrtletju v EU-28, še posebej v Nemčiji, ki se je soočila s po tiho pričakovanim upadom BDP. Rast v EU-28 se je upočasnila na 1,3 % na letni ravni (predhodno četrtletje: 1,6 %), od tega se je v Nemčiji več kot razpolovila (z +0,9 % v 1. četrt. 2019 na +0,4 %). Glede na predhodno četrtletje se je BDP znižal za 0,1 %, kar pomeni spremembo v okviru statistične napake (padec je lahko ob morebitni kasnejši reviziji za 0,2 odstotne točke višji, ali pa ga morda tudi ni bilo ter so Nemci beležili celo majhno rast). V tem trenutku še vedno ne moremo govoriti o tehnični recesiji, saj je pogoj, da BDP upade dve zaporedni četrtletji - v primeru Nemčiji bi se to lahko najverjetneje zgodilo že z naslednjim četrtletjem.

Junijski podatki o upočasnitvi rasti izvoza Slovenije niso bili presenečenje, saj se je rast izvoza upočasnila na 3,3 % (v države članice EU-28 je celo upadel za 1,8 %), medtem ko je v prvem polletju 2019 kot celoti rast ostala visoka (9,2 %). Uvoz se je v juniju povečal za isti odstotek kot izvoz (+3,3 %), medtem ko je v prvem polletju skupaj porasel za 11 %. Rast industrijske proizvodnje se je sezonsko prilagojeno (v juniju 2018 je bilo več delovnih dni kot junija 2019) podobno upočasnila na +1,1 %, od tega je zaradi dobre vodnatosti rek (večja proizvodnja v hidroelektrarnah) v oskrbi z energijo medletno porasla za 4,7 %, v predelovalni dejavnosti pa le za 0,7 %. Brez upoštevanja koledarskega učinka se je industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih celo skrčila za 2,3 %. Za primerjavo: ob prvem polletju je bila še vedno višja za 3,9 % glede na isto obdobje lani, kar je bilo pod spodnjo mejo naše ocene (4,3 %). To je bilo tudi posledica popravka podatkov o rasti iz preteklih mesecev. V juniju se je industrijska proizvodnja v srednje visoko tehnološki dejavnosti medletno znižala za 4,8 %, kar je bilo predvsem posledica padca proizvodnje v industrijah, povezanih z avtomobilsko industrijo v Evropi. Pri ostali proizvodnji (visoko, srednje nizko in nizko tehnološki) se je rast ohranila ter je znašala med 2 in 3,7 %.

V prvem polletju se je po začasnih podatkih število prenočitev turistov v Sloveniji povečalo za 4,3 %, od tega je bilo predvsem več tujih gostov (6,1 %), medtem ko so domači v večji meri raziskovali tuje kraje (domače prenočitve: +0,5 %). Izstopalo je predvsem povečanje pri Nemcih (+12 %), ki so se zavihteli na drugo mesto po pomenu, tesno za italijanskimi gosti. Pregled po razdelitvi teh turistov po vrstah turističnih občin in nastanitvenih obratih pa pokaže manj svetlo sliko. Povečale so se predvsem prenočitve v gorskih občinah (+7,5 %) in v Ljubljani (+9,0 %), kjer je turistični izplen precej nižji (krajši čas bivanja, plačilo parkirišča, koče, vinjete, nekaj toplih obrokov in napitkov ter sladoleda) kot denimo v zdraviliških občinah (+1,3 %) ali pa obmorskih (+2,2 %). V hotelih (polovica vseh prenočitev) so se prenočitve povečale le za 1,2 %, v zasebnih sobah in apartmajih pa kar za tretjino, v kampih za desetino. Po prvih ocenah Banke Slovenije so se prihodki od tujskega turizma v prvih petih mesecih povečali za 4,3 % na 926 mio EUR.