Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 4. teden 2023

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 4. teden 2023

Sestavljeni PMI za območje evra se je januarja okrepil na 50,2 (49,3 v novembru), kar je bila najvišja vrednost v zadnjih sedmih mesecih. Vhodne cene so se znižale, ker so se znižale tudi zamude pri dobavah, povprečna prodajna cena izdelkov in storitev pa je še rasla, predvsem zaradi rasti stroškov dela in drugih stroškov. K rasti so prispevali predvsem sektorji kot so tehnologija (IT storitve in oprema), zdravstvo (storitve in farmacija) in industrijske storitve. Znižal se je upad poslovanja v finančnih storitvah, sektorju nepremičnin in sektorju surovin. Vir: S&P Global

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 3. teden 2023

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 3. teden 2023

Kazalnik zaupanja potrošnikov v Sloveniji se je januarja po treh mesecih krepitve (+9 o. t.) znižal za 4 o. t. glede na december, kar je bilo manj od naših pričakovanj (dvig za 2 o. t.). K padcu so predvsem prispevali 4 kazalniki: trenutno finančno stanje v gospodinjstvu (-6 o. t.), pričakovano finančno stanje v gospodinjstvu (-3 o. t.), pričakovanja o gospodarskih razmerah v državah (-3 o. t.), in pričakovanja o večjih nakupih (-3 o. t.). Nenavadno je, da se je primernost trenutka za večje nakupe izboljšala za 6 o. t., kar lahko pomeni, da nam potrošniki želijo sporočiti, da bodo zaradi še vedno povišane rasti cen v prihodnje pohiteli z nakupi, ki bi jih sicer ustvarili v prihodnosti. Vendar čas nakupa teh dobrin (večji nakupi) ni odvisen le od želje potrošnikov, temveč tudi od razpoložljivosti blaga, ki ga najbolje odražajo zamude pri dobavah že naročenih vozil. Paradoksalno bo torej dinamika potrošnje pri večjih nakupih odvisna tudi od hitrosti zmanjševanja zamud pri dobavah vozil in drugih kompleksnih dobrin. Naklonjenost izboljšavam v stanovanju se je v zadnjih dveh četrtletjih okrepila (+5 o. t.) in je bila primerljivo visoko kot v letu 2019. Vir: Statistični urad RS

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 2. teden 2023

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 2. teden 2023

Skupna vrednost industrijske proizvodnje v Sloveniji je bila novembra realno za 0,7 % višja kot mesec prej, kar je bilo nekoliko več od naših pričakovanj (+0,3 %). Zvišala se je v predelovalnih dejavnostih (za 0,3 %) ter oskrbi z električno energijo, plinom in paro (za 18,1 %), v rudarstvu pa se je znižala (za 5,0 %). V prvih 11-ih mesecih je bila industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih višja za skoraj 5 % (izstopala je pri visoko tehnoloških sektorjih, kjer je znašala +20 %, kamor spadajo farmacija, elektroindustrija ter letalstvo), v rudarstvu za 24 % (dinamika izkopa premoga je bila v 1. polletju dobra), v energetiki pa nižja za 26 %. Visoka rast industrijske proizvodnje se je v zadnjih treh znanih mesecih (september-november) še okrepila nad 11-mesečnim povprečjem v proizvodnji elektronskih in optičnih izdelkov (+27 %), drugih vozil in plovil (+27 %), električnih naprav (+13 %), tekstilij (+10 %), drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti (+10 %), oblačil (+9 %) in pijač (+8 %). Visoka rast je bila verjetno prisotna tudi v farmaciji, vendar so podatki zaupne narave. Dvoštevilčni padci med septembrom in novembrom so bremenili proizvodnjo kovin (-13 %), kemikalij in kemičnih izdelkov (-12 %) ter obdelavo in predelavo lesa (-11 %). Nekoliko nižja je v tem obdobju bila proizvodnja papirja (-8 %), živil (-7 %), nekovinskih mineralnih izdelkov (-5 %) in izdelkov iz gume in plastike (-4 %). Po visoki medletni rasti v avgustu in septembru so negativni trendi zopet zajeli proizvodnjo motornih vozil in prikolic, kjer je bila medletna proizvodnja v zadnjih treh znanih mesecih nižja za 3 %. Vir: Statistični urad RS

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 1. teden 2023

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 1. teden 2023

Kitajski proizvodni PMI (49,4) se je decembra 2022 zopet nekoliko znižal, ker so v tem mesecu zajezitveni ukrepi proti covid-19 še imeli visoko ekonomsko ceno. Proizvodnja se je glede na november zmerneje znižala, predvsem zaradi manjšega povpraševanja na domačem in tujem trgu kot tudi zaradi začasnega zaprtja nekaterih proizvodnih obratov, nova naročila pa so močneje upadla. Kar je pomembneje je, da so se pričakovanja o prihodnjem poslovanju izboljšala na najvišjo vrednost po februarju 2022. Zaloge polproizvodov in končnih naročil so upadle, kar je načeloma spodbudno za prihodnjo rast proizvodnje. Šesti zaporedni mesec so se dostavni časi poslabšali, medtem ko kitajska podjetja dala prednost tujim naročnikom. Storitveni PMI je na drugi strani že porasel s 46,7 na 48,0, kar pomeni, da so zajezitveni ukrepi imeli manj negativen vpliv na poslovanje storitvenih dejavnosti na Kitajskem. Optimizem o poslovanju v prihodnjih 12 mesecih se je okrepil na najvišjo vrednost po juliju 2021, kar pomeni, da kitajska podjetja pričakujejo vnovičen porast povpraševanja domačih potrošnikov. Vir: Caixin, S&P Global

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, december 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, december 2022

Po doseženem dnu v mesecu oktobru (-5,3) se je indeks gospodarske klime v Sloveniji decembra okrepil že drug zaporedni mesec, in sicer na vrednost 0,8. Na njegovo rast je vplivalo izboljšanje prav vseh kazalnikov. V trgovini na drobno se je v dveh mesecih okrepil za 10 točk, zaupanje potrošnikov je poraslo za 7, zaupanje v predelovalnih in storitvenih dejavnostih za 6 (njun vpliv je bil največji zaradi sestave kazalca gospodarske klime) in v gradbeništvu za 5 točk. Nekoliko podrobnejši pogled v posamezne vprašalnike razkrije, da naj bi se v predelovalnih dejavnostih pričakovana proizvodnja (+11) in izvoz (+8) zopet povečala, pri čemer je pozitivno, da so se zaloge končnih izdelkov znižale (-3). Zagotovljena proizvodnja se je sicer skrčila za 1 mesec (iz 5 na 4), kar pomeni, da imajo proizvodnja podjetja sedaj manj obsežno knjigo naročil. V storitvenih dejavnostih je izstopala rast zaposlovanja (+8), ocena poslovnega položaja (+5) in pričakovanega povpraševanja (+5). Decembra je bil kazalnik zaupanja pomembno višji od dolgoletnega povprečja v trgovini na drobno (+12), gradbeništvu (+34) in storitvenih dejavnostih (+10). V predelovalnih dejavnostih je bil nižji za 3, zaupanje potrošnikov pa je bilo nižje za 9 točk. Vir: Statistični urad RS

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 19. do 25. novembra 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 19. do 25. novembra 2022

Gospodarska klima v Sloveniji se je novembra pričakovano okrepila (+3,5 o. t.), vendar je bila intenzivnost rasti precej večja od naše napovedi (+0,4 o. t.). K zvišanju je prispevalo vseh pet posameznih kazalnikov zaupanja: v storitvenih dejavnostih (+1,5 o. t.), v predelovalnih dejavnostih (+1,4 o. t.), med potrošniki (+0,3 o. t.), v trgovini na drobno (+0,2 o. t.) in v gradbeništvu (za 0,2 o. t.). Rast kazalnika pripisujemo padcu cen energentov na veleprodajnih trgih ter pomembnih zagotovilih o alokaciji potrebnih javnih sredstev v 2023 za boj proti energetski draginji. Vir: Statistični urad RS

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 12. do 18. november 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 12. do 18. november 2022

V tretjem četrtletju se je realna rast slovenskega BDP medletno znižala na 3,4 % (9,7 % v prvem in 8,3 % v drugem). Nižja rast na medletnem nivoju je bila pričakovana, vendar je padec glede na predhodno četrtletje (podatek, prilagojen za sezono in koledar) presenetljiv (-1,4 %), tako glede na našo napoved (+0,2 %) kot na podatke o spremembi na nivoju EU-27 (+0,2 %). Po dosegljivih podatkih na Eurostatu je bil padec v Sloveniji med 14-imi državami, za katere so podatki na voljo, največji, medtem ko je srednja sprememba (mediana) znašala +0,25 %. Na prvi pogled je bil podatek presenetljiv tudi zaradi dejstva, da so bili številni poslovni indikatorji poslovanja v tretjem četrtletju glede na drugo četrtletje višji (industrijska proizvodnja, gradbena dela, prihodki v storitvah, prodaja na drobno ipd.). Potrošnja gospodinjstev je v tem obdobju porasla za 1,2 %, potrošnja države je ostala nespremenjena, investicije v osnovna sredstva pa so porasle za 2,6 % (od tega je bila rast še posebej visoka pri drugih zgradbah in objektih: +3,0 %). Rast izvoza blaga in storitev se je okrepila s 2,6 % v predhodnem četrtletju na 3,6 %, uvoza pa s 1,4 na 1,8 %. Ključna in edina komponenta BDP, ki je prispevala k padcu BDP na izdatkovni ravni, so bile zaloge, ki so se zmanjšale s 874 na 116 mio EUR. Zaloge so volatilna postavka in nihanja na nivoju med 50 in 400 mio EUR so bila prisotna tudi v predhodnih štirih četrtletjih. Te zaloge so bile tokrat povezane s padcem dodane vrednosti v trgovini (-11 %), kar je lahko posledica le znižanja zalog v tej dejavnosti, najverjetneje v dejavnosti prodaje naftnih derivatov, motornih vozil ali pa distribuciji. Po proizvodni metodi BDP se je (realna) dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih povečala za 1 % (+1,2 % v predhodnem), v gradbeništvu za 3,3 %, v IKT dejavnostih za 2,3 % in v drugih storitvenih dejavnostih za 1 %. S padcem so se soočili le v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (-0,7 %). Vir: Statistični urad RS

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 5. do 11. novembra 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 5. do 11. novembra 2022

Bonitetna agencija Fitch je sledila nedavni odločitvi bonitetne agencije Moody's in je Sloveniji potrdila kreditno oceno na državni dolg A s stabilnimi obeti. Ob tem je navedla visoke kazalnike razvoja in upravljanja, izboljšanje zunanjih pogojev financiranja in kredibilno institucionalno okolje. Javni dolg je glede na majhnost gospodarstva visok, uveljavitev strukturnih reform, s katerimi imajo težave tudi zahodna gospodarstva, pa je počasna. Izrazili so relativno visok optimizem v rast v 2023, ko naj bi se BDP okrepil za 1,3 %, kar je med višjimi ocenami. Ob tem naj bi javno-finančni primanjkljaj naslednje leto znašal 4,1 % BDP, kar naj bi bilo več kot letos (3,6 %), vendar manj kot je predvideno v osnutku proračunu (5 %). Do zdaj je bilo takšno mnenje prej izjema kot pravilo s strani kreditnih agencij. Vir: Fitch Ratings

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 22. oktobra do 4. novembra 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 22. oktobra do 4. novembra 2022

BDP v EU-27 se je v 3. četrtletju 2022 povečal za 0,2 % (kot tudi v območju evra), kar je bilo nad pričakovanji analitikov na Reutersu in našo oceno (0 %). V predhodnem (2. četrtletju 2022) je porasel za 0,7 %. Glede na leto pred tem, je bil realni BDP tako večji za 2,4 %, kar pomeni upočasnjeno rast (4,3 % v predhodnem četrtletju). Za 12 držav, za katere so podatki na voljo, je presenetila rast v nemškem gospodarstvu (0,3 %, po 0,1-odstotni v drugem), tudi v Italiji (0,5 %) je rast ostala visoka. Po izjemnem 2. četrtletju (+1,9 %) tudi padec (-0,1 %) avstrijskega gospodarstva ni presenetil. Navedena objava tako dokazuje, da je na kratek rok povezanost med slabšimi kazalniki razpoloženja in BDP relativno šibka, vseeno pa se ne moremo slepiti, da bo BDP v zadnjem četrtletju leta v EU-27 verjetno nekoliko upadel, vendar precej manj, kot smo mislili še 1 mesec nazaj, ker so se aktivirali fiskalni instrumenti držav članic in so se veleprodajne promptne cene električne energije in zemeljskega plina vendarle nekoliko umirile. Vir: Eurostat

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 15. do 21. oktobra 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 15. do 21. oktobra 2022

Po petih mesecih zniževanja (od maja do septembra) se je kazalnik zaupanja slovenskih potrošnikov v oktobru pričakovano nekoliko izboljšal (s -40 na -38), vendar nekoliko manj od naše ocene (-36). Ob tem je k izboljšanju tega kazalnika (le nekoliko je bil višji kot aprila 2020, v mesecu uvedbe najbolj strogih zajezitvenih ukrepov zopet covid-19) na mesečnem nivoju najbolj vplival nekoliko manj pesimističen pogled na finančno stanje v gospodinjstvu v prihodnjih 12 mesecih (+6 o. t.) in pogled na primernost trenutka za večje nakupe (+5 o. t.)

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 1. do 14. oktobra 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 1. do 14. oktobra 2022

Avgusta se je industrijska proizvodnja v Sloveniji (+1,2 % glede na julij) nekoliko presenetljivo povečala, kar pomeni, da kazalnik znižanja zaupanja v predelovalnih dejavnostih in padec PMI v območju evra pod 50 na dinamiko nista imela (še) večjega vpliva. Okrepila se je predvsem proizvodnja v rudarstvo (+16 %), kar je bilo povezano verjetno z večjim izkopom premoga v Premogovniku Velenje, medtem ko je na končno spremembo imela največji vpliv rast v predelovalnih dejavnosti (+1,9 %). Po začasnih podatkih (tokrat so manj zanesljivi) se je v oskrbi z električno energijo (plin in para imata zanemarljiv delež) proizvodnja znižala za desetino. Cenovna dinamika (rast prodajnih cen) je ostala visoka tudi v avgustu. V predelovalnih dejavnostih se je prodaja povečala za 5,3 % (proizvodnja za 1,9 %), kar je dvignilo rast prihodkov v 2022 že na 21 % (avgusta medletno pri +26 %). Zaradi visoke cenovne inflacije pri surovinah, energentih in polizdelkih, je povprečna rast prodaje po posameznih oddelkih v osmih mesecih 2022 znašala 21 % in je bila najbolj izrazita v proizvodnji kovin (+45 %), papirja in papirnih izdelkov (+38 %), tiskarstvu (+36 %) in proizvodnji drugih vozil in plovil (+34 %). S padcem prodaje se je v osmih mesecih leta 2022 soočala le proizvodnja motornih vozil in prikolic (-3 %), kjer pa so že v avgustu zopet beležili močno medletno rast (+24 %), kar je bilo posledica izboljšane dobavljivosti polprevodnikov. Vir: Statistični urad RS

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 24. do 30. septembra 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 24. do 30. septembra 2022

Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so bile v septembru za 0,9 % nižje kot mesec prej, kar je bilo pozitivno presenečenje, saj smo pričakovali sicer skromno, 0,2-odstotno rast cen. K mesečni deflaciji je največ (-1,1 o. t.) prispevala pocenitev cen električne energije (za 24,5 %), ki je bila posledica začetka implementacije regulacije cen. Navedenega nismo mogli predvideti, ker ni bilo jasno, kakšna je bila predhodna povprečna cena za gospodinjstva, ki je veljala še v mesecu avgustu. Pocenitve počitniških paketov (-14,4 %) so dodale 0,6 o. t. k deflaciji, proizvodov in storitev za osebna vozila (-2,6 %) pa 0,3 o. t. Po 0,1 o. t. vpliva so imele nižje cene toplotne energije (-7 %) in nastanitvenih storitev (-5,6 %).

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 17. do 23. septembra 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 17. do 23. septembra 2022

Gospodarska klima v Sloveniji je bila septembra za 4,5 o. t. nižja kot v prejšnjem mesecu, kar je bil večji padec od pričakovanega (naša ocena: -0,7 o. t.) in je tako padla pod dolgoletno povprečje. Na znižanje vrednosti kazalnika je vplivalo vseh pet komponent: najbolj kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih (prispevek k znižanju v višini 2,5 o. t.), sledile so storitvene dejavnosti (za 1,3 o. t.), nekoliko manjši vpliv pa je bil v trgovini na drobno (za 0,3 o. t.), med potrošniki (za 0,3 o. t.) in v gradbeništvu (za 0,2 o. t.). Izvzemši obdobje pandemije, je bil kazalnik nazadnje tako nizko aprila 2014. Vir: Statistični urad RS

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 10. do 16. septembra 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 10. do 16. septembra 2022

V mesecu juliju je EU-27 s tretjimi državami beležila 42 mrd EUR primanjkljaja pri trgovanju z blagom (v juniju: 34 mrd EUR in v juliju predhodnega leta 16 mrd EUR presežka), kar je bilo predvsem posledica nižje rasti izvoza in višje rasti uvoza, pretežno zaradi višje rasti cen energentov (fosilnih goriv). Izvoz na trge izven EU je znašal 212 mrd EUR (v juniju 225 mrd EUR), kar je bilo le še za 13 % več kot julija lani (junijska medletna rast je bila pri 20 %). Uvoz blaga je bil na drugi strani še vedno višji za polovico (povečanje s 172 na 254 mrd EUR). Vrednost blagovne menjave med državami EU je znašala 342 mrd EUR, kar je bilo za 22 % več kot v enakem mesecu lani. Navedeni podatki kažejo, da se je rast uvoza pretežno ohranila (predvsem zaradi rasti cen, ob zmernejši rasti uvoženih količin), medtem ko se je rast izvoza pričela umirjati. Vir: Eurostat

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 27. avgusta do 9. septembra 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 27. avgusta do 9. septembra 2022

Sektorski podatki o poslovanju v Evropi v avgustu kažejo, da se je tekoča proizvodnja/aktivnost najbolj znižala v gozdarstvu in proizvodnji papirja, kemični industriji, avtomobilski verigi, proizvodnji kovin in rud, gradbenega materiala, gradbeništvu in inženiringu, poslovanju z nepremičninami, transportu kot tudi v proizvodnji izdelkov za gospodinjstva. Rast je beležilo le pet dejavnosti: programska oprema in IT storitve, finančne dejavnosti brez bank, tehnološka oprema, farmacija in zdravstvene storitve. Precej podobni so bili podatki o novih naročilih, ki nakazujejo na dinamiko v prihodnjih mesecih. Najbolj so se znižali v gozdarstvu in proizvodnji papirja, proizvodnji gradbenega materiala, kemični industriji ter proizvodnji kovin in rud. Le v treh sektorjih so se nova naročila nekoliko povečala. Kljub temu se je zaposlovanje v povprečju še povečalo, najbolj v proizvodnji tehnološke opreme. Vir: S&P Global

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 13. do 26. avgusta 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 13. do 26. avgusta 2022

Sestavljeni PMI v območju evra se je v avgustu po prvi oceni nekoliko znižal (s 49,9 na 49,2), vendar je bilo to manj od naše ocene (48,5) in srednje ocene neodvisnih analitikov (48,2). Pri tem se je predvsem znižalo zaupanje v storitvah (padec s 51,2 na 50,2), kar še vedno pomeni šibko rast in naj bi bilo posledica draginje, ki zmanjšuje realno povpraševanje po blagu in storitvah. V predelovalnih dejavnostih je PMI ostal na podobni ravni (49,7), medtem ko se je indeks tekoče proizvodnje znižal s 46,5 na 46,3, kar naj bi odražalo avgustovski padec industrijske proizvodnje, ki naj bi sledil julijskem padcu. Cenovni pritiski v proizvodnji se umirjajo, kar ni presenečenje glede na padec cen surovin. Med večjimi gospodarstvi v območju evra, so se s padci v industrijski proizvodnji soočili predvsem v Nemčiji in Franciji, medtem ko se je v drugih gospodarstvih ta verjetno še povečala.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 6. do 12. avgusta 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 6. do 12. avgusta 2022

V juniju se je industrijska proizvodnja v Sloveniji po originalnih podatkih v enem mesecu povečala za 1,7 % (3,1 % medletno), kar je bilo predvsem posledica rasti proizvodnje v predelovalnih dejavnostih (+2 % glede na maj; +6 % glede na junij 21). Ker je junija običajno, da industrijska proizvodnja poraste glede na maj, so bili gibanja na podlagi desezoniranih podatkov drugačna. Tako je na mesečni ravni upadla za 0,2 %, od tega v predelovalnih dejavnostih za 0,6 %. Že drug zaporedni mesec je bil padec visok v rudarstvu (7 % v maju in prav toliko v juniju). Kljub navedenim padcem v rudarstvu, pa so bili polletni trendi (1. polletje 2022/1. polletje 2021) še vedno pozitivni, še posebej izrazito prav v tej dejavnosti. Bila je višja za 18 % v rudarstvu, v predelovalnih dejavnostih za 5,3 %, medtem ko je bila v oskrbi z električno energijo, plinom in paro nižja za 19 %, predvsem zaradi nižje proizvodnje električne energije v hidroelektrarnah. Vir: Statistični urad RS

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 30. julija do 5. avgusta 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 30. julija do 5. avgusta 2022

Svetovni proizvodni PMI (JP Morgan in S&P Global) se je julija ponovno znižal, in sicer na 2-letno dno (51,1). Tako odraža stagnacijo industrijske proizvodnje na svetu (output indeks pri 50), predvsem pa negotovo izglede, saj se je obseg novih naročil ponovno znižal, dinamika nastajanja novih delovnih mest pa se je ustavila. Že tretjič v zadnjih štirih mesecih se je obseg proizvodnje v vmesni proizvodnji znižal, kar pretežno odraža težave v industrijah, ki pri svoji proizvodnji uporabljajo veliko energentov in surovin.

Izpod peresa glavnega ekonomista, od 23. do 29. julija 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista, od 23. do 29. julija 2022

Ameriški BDP se je v 2. četrtletju skrčil za 0,9 % na letni osnovi (to ni primerljivo z medletno spremembo, kot jo poznamo v Evropi), medtem ko je bil v 1. četrtletju nižji za 1,6 %. Padec je bil posledica znižanja zalog (predvsem pri splošnih trgovcih in pri trgovcih z motornimi vozili), investicij v stanovanjsko gradnjo, nižje potrošnje države za federalni ravni in ravni posameznih držav (manjše potrebe zaradi pandemije). Nižje zaloge so vplivale kar za 2 o. t. nižji BDP (kot bi sicer bil), stanovanjske investicije pa denimo 0,7 o. t. Analitiki so pričakovali rast v višini 0,4 % BDP. Na drugi strani se je potrošnja gospodinjstev povečala kot tudi izvoz, ki sta dejansko ključni komponenti kakovostne gospodarske rasti. Pi izvozu je izstopala večja rast izvoza industrijskega blaga in surovin (naftnih derivatov in plina), kot tudi hrane, krmil in pijač. Pri storitvah je izstopala rast izvoza potovanj, kar pomeni večjo potrošnjo tujih turistov v ZDA. Na strani uvoza je izstopala rast uvoza potovanj, kar pomeni večjo potrošnjo državljanov ZDA v tujini, kar je bilo posledica tako povečanja potovanj in letalskega prometa kot močnega dolarja, ki povečuje kupno moč Američanom. Znotraj potrošnje gospodinjstev so upadli nakupi blaga, povečalo pa se je trošenje storitev, še posebej v turizmu, zdravstvu in transportnih storitev. Poslovne investicije so ostale realno nespremenjene, kar odraža omahovanje zasebnega sektorja glede investicij. Posledično lahko zaključimo, da je bil padec BDP statistične narave ter so ZDA res vstopile v recesijo (dva zaporedna znižanja BDP), vendar je ta izključno tehnične narave, saj se je zaposlenost še povečala in so kakovostne komponente BDP porasle. V 3. četrtletju lahko v ZDA pričakujemo okoli 2-odstotno rast, že na podlagi aktualnih podatkov za mesec julij. Ameriško gospodarstvo je bilo v 2. četrtletju realno za 2,5 % večje kot v četrtletju pred izbruhom pandemije (4. četrtletje 2019).

Izpod peresa glavnega ekonomista, od 16. do 22. julija 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista, od 16. do 22. julija 2022

Gospodarska klima v Sloveniji se je v mesecu juliju pričakovano poslabšala (znižala se je za 1,7 o. t. na -1,1) in je zdaj nekoliko pod dolgoletnim povprečjem, kar odraža upočasnjeno gospodarsko dinamiko, predvsem pa izrazito negativna pričakovanja potrošnikov in delno predelovalnih dejavnostih glede pogojev poslovanja v prihodnjih mesecih. Skupni imenovalec teh izzivov so visoke cene energentov in surovin, ki zmanjšujejo razpoložljiv dohodek gospodinjstev, v industriji pa je skrb večja zaradi nevarnosti redukcij zemeljskega plina.

Izpod peresa glavnega ekonomista, od 9. do 15. julija 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista, od 9. do 15. julija 2022

Industrijska proizvodnja v Sloveniji se je v mesecu maju povečala za 0,8 % (prav toliko tudi v območju evra), kar je bilo več od naše ocene (+0,2 %) in več kot v mesecu aprilu (+0,4 %). Ti podatki so sicer začasne narave, kar pomeni, da so manj zanesljivi, vseeno pa kažejo, da se trdni podatki (podatki, ki kažejo prihodke, proizvodnjo) v gospodarstvu v 1. polletju v Sloveniji niso pomembno poslabšali. Industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih se je zvišala le za 0,2 %. K mesečni rasti je tako najbolj prispevala dejavnost oskrbe z električno energijo, plinom in paro, ki je porasla za 5,1 %. V rudarstvu se je znižala na 7,7 %, kar pretežno odraža spremembe v količini izkopanega lignita v Premogovniku Velenje.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 25. junija do 8. julija 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 25. junija do 8. julija 2022

Globalni sestavljeni PMI (J.P. Morgan Composite) se je v juniju pričakovano povečal (s 51,3 v maju na 53,5 v juniju), kar je bilo posledica povečanja proizvodnje na Kitajskem zaradi umika pretežnega dela zajezitvenih ukrepov v Šanghaju. V kolikor bi iz indeksa izločili Kitajsko, bi se PMI znižal, in sicer s 53,9 na 53,1. Svetovna proizvodnja se je tako po aprilskem in majskem padcu v juniju povečala. Rast v storitvenem sektorju je bila najvišja v zadnjih štirih mesecih. Rast je bila hitrejša v poslovnih storitvah in proizvodnji potrošniških izdelkov, medtem ko se je umirila pri potrošniških storitvah. V Braziliji, Indiji in na Kitajskem je bila vrednost indikatorja najvišja (med 14 velikimi svetovnimi gospodarstvi), medtem ko se je njegova vrednost najbolj okrepila na Japonskem, v Združenem kraljestvu in Braziliji. Kitajsko in rusko gospodarstvo se ponovno krepita, medtem ko se je rast upočasnila v vseh ostalih gospodarstvih. Nova naročila so se povečala najpočasneje po juliju 2020, medtem ko so se nova izvozna naročila skrčila še četrti zaporedni mesec.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 18. do 24. junija 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 18. do 24. junija 2022

Consensus Economics, mesečna anketa med neodvisnimi inštitucijami, ki napovedujejo gospodarska gibanja za države, je za Slovenijo v mesecu juniju nekoliko pričakovano dvignil obete za gospodarsko rast v letošnjem letu (+0,4 odstotne točke v 1 mesecu) in celo v letu 2023 (+0,1 odstotne točke), kar je predvsem posledica dveh dejavnikov - okrepitve pričakovanj o dvigu realne rasti potrošnje gospodinjstev (s 5,5 % na 7 % v 2022 in s 2,8 na 3 % v 2023) in pričakovanj o rasti investicij (s 5,1 na 7,5 % v 2022) ter rasti industrijske proizvodnje (s 3,4 % na 3,5 % v 2022 in s 3,0 na 3,1 % v 2023) in s tem realne rasti izvoza blaga. Dvig ocene za leto 2022 v veliki meri izvira iz visokega učinka prenosa in s tem visoke gospodarske rasti v 1. četrtletju (realno skoraj za desetino več). Med državami v vzhodni in južni Evropi so obeti za gospodarsko rast v 2022 višji le še za Poljsko (4,9 %), nekoliko nižji so za Madžarsko (4,5 %). Obeti za rast v prihodnjem letu so se pretežno znižali, z izjemo za Slovenijo, kjer so se zvišali.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 11. do 17. junija 2022
Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 4. do 10. junija 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 4. do 10. junija 2022

Prvi podatki o poslovanju sektorjev v Sloveniji v 1. četrtletju 2022 so pričakovano pokazali, da zasebni sektor ni povsem mogel prenesti višjih cen surovin in energentov v končne cene, saj se je bruto marža glede na predhodno četrtletje znižala za 3 odstotne točke na 22 % (dodana vrednost v prodaji). Nazadnje je bila na takšni ravni v letu 2018. V rudarstvu (-8 o. t.), energetiki (-10 o. t.) in v storitvenih dejavnosti (finance, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, zdravstvo) so bili padci največji. V predelovalnih dejavnostih in trgovini, dveh dejavnostih, ki sicer ustvarita najvišjo dodano vrednost in kjer je zaposlenih največ oseb, pa je bruto marža upadla za 1 o. t. Kako smo lahko ob tako visokem padcu bruto marže sploh beležili pozitivno rast BDP v 1. četrtletju, pojasni visoka rast prodaje, ki izvira iz rasti cen, ki je porasla nominalno precej bolj kot dodano vrednost, vendar se je ob tem tudi realna dodana vrednost povečala. Kljub padcu bruto marže se je tako dodana vrednost po naši oceni še vedno realno povečevala.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 28. maja do 3. junija 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 28. maja do 3. junija 2022

Dinamika trgovinske menjave je v Sloveniji tudi aprila ostala na visoki ravni. Nekoliko nasprotno od pričakovanj, se je celo še okrepila. Aprilski izvoz (4,2 mrd EUR; naša ocena: 3,9 mrd EUR) v letu 2022 je bil za skoraj 1 mrd EUR višji kot v enakem mesecu lani, uvoz (4,7 mrd EUR) pa za 1,4 mrd EUR. Medletno je bila rast izvoza blaga pri 29 % (prve štiri mesece je bila višja za 24 %), uvoza pa pri 43 % (prve štiri mesece je bila višja za 48 %). Trgovinska bilanca (presežek vrednosti uvoza nad izvozom) je aprila ostala negativna (-570 mio EUR) in se je v štirih mesecih tekočega leta povečala na 2,2 mrd EUR, kar je izjemno veliko (12 % BDP). V prihodnjih mesecih pričakujemo upočasnjeno rast zasebne potrošnje ter tudi efekt izvoza višjih cen industrijskih izdelkov, zato ocenjujemo, da se bo mesečni primanjkljaj dinamično zniževal. Vir: Statistični urad RS.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 21. do 27. maja 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 21. do 27. maja 2022

Sestavljeni PMI za območje evra je v maju po prvi oceni (podatki so bili anketno zbrani med 12. in 20. majem) nekoliko upadel (s 55,8 v aprilu na 54,9), kar je bila posledica nekoliko nižje rasti v storitvah (56,3) in slabših pričakovanj v predelovalnih dejavnostih (54,4), vendar se je ocena tekoče proizvodnje (v maju) izboljšala na 51,2. Na podlagi tega indikatorja je pričakovati tudi v 2. četrtletju zmerno rast proizvodnje v območju evra.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 7. do 20. maja 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 7. do 20. maja 2022

Slovenski BDP je bil v 1. četrtletju 2022 realno višji za 0,8 % glede na predhodno četrtletje (desezonirano), kar je znatna upočasnitev glede na rasti, ki smo jih bili vajeni od začetka leta 2021. Kljub temu lahko označimo rast kot izjemno visoko, saj je sledila 5,3-odstotni četrtletni rasti v zadnjem četrtletju 2021, in takšnim rastem običajno sledi padec. 0,8-odstotna rast je bila prav tako višja kot v EU (+0,4 %) in 4-krat višja od naše ocene (+0,2 %).

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 30. aprila do 6. maja 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 30. aprila do 6. maja 2022

Svetovni proizvodni indeks PMI (JP Morgan) se je aprila (52,2) ponovno nekoliko znižal glede na marec (52,9) in je dosegel najnižjo vrednost po avgustu 2020. Indeks tekoče proizvodnje (»output«) je upadel pod 50 (48,5), kar pomeni, da se je aprila svetovna proizvodnja znižala, in sicer predvsem zaradi situacije na Kitajskem. Brez upoštevanja le-te se je indeks svetovne proizvodnje celo nekoliko povzpel, in sicer na 53,2. Tekoča proizvodnja se je v ZDA okrepila na 9-mesečno najvišjo vrednost, upočasnitev rasti v območju evra pa se je nadaljevala. Mednarodna trgovina se je skrčila drugi zaporedni mesec, in sicer predvsem na Kitajskem, deloma tudi v Nemčiji, Franciji in na Japonskem. Med večjimi svetovnimi gospodarstvi je bilo največ optimizma prisotnega v ZDA, Avstraliji, Kanadi in območju evra (znotraj tega na Nizozemskem in v Franciji), največ pesimizma v industriji pa je bilo na Kitajskem in delno v Mehiki. V državah ASEAN se je razpoloženje okrepilo (rast s 51,7 na 52,8), pri čemer je po optimizmu izstopal Singapur (58,1). Med sedmimi državami te skupine so obstajale razlike v obsegu zajezitvenih ukrepov, v povprečju pa so bili ti ukrepi blažji, kar je okrepilo delovno prisotnost zaposlenih. Vir: JP Morgan, S&P Global.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 23. do 29. aprila 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 23. do 29. aprila 2022

V aprilu so se v primerjavi s prejšnjim mesecem cene življenjskih potrebščin (ICŽP) zvišale za 2,6 %, kar je bilo precej več od naših pričakovanj (+0,9 %). K mesečni inflaciji so največ, vsak po 0,5 odstotne točke, prispevale višje cene hrane (za 2,9 %) in počitniških paketov (za 19,2 %). V skupini hrane so se najbolj podražili olje in maščobe (za 7 %), meso (za 6,3 %), zelenjava (za 5,2 %) ter kruh in izdelki iz žit (za 2,9 %). Dražja kot prejšnji mesec je bila tudi električna energija (za 11,6 %), ki je k inflaciji prispevala 0,3 odstotne točke. Za prav toliko, za 0,3 odstotne točke, so inflacijo zvišale podražitve oblačil in obutve (za 3,8 %). 0,2 odstotne točke so dodala dražja tekoča goriva (za 20,4 %).

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 16. do 22. aprila 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 16. do 22. aprila 2022

Vrednost kazalnika gospodarske klime v Sloveniji je v aprilu znašala 4,3 odstotne točke in je bila za 2,7 odstotne točke višja kot prejšnji mesec (1,6 odstotne točke). K zvišanju so prispevale višje vrednosti kazalnikov zaupanja v storitvenih dejavnostih (za 1,3 odstotne točke), med potrošniki (za 1,1 odstotne točke) in trgovini na drobno (za 0,6 odstotne točke), medtem ko je bil vpliv kazalnikov zaupanja v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu rahlo negativen (za 0,1 oziroma 0,2 odstotne točke). Vir: Statistični urad RS.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 9. do 15. aprila 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 9. do 15. aprila 2022

Indikator ZEW meri razpoloženje finančnikov v gospodarstvu. V območju evra je aprilska ocena tekoče gospodarske situacije v območju evra ponovno upadla (-6,6 točke). Znižala se je tudi v ZDA (-3,8), vendar so bili ameriški finančniki še vedno precej bolj optimistični kot ostali. Tudi na Kitajskem so se razmere močno poslabšale (-14,6 točke), predvsem zaradi večjega deleža finančnikov, ki ocenjujejo razmere kot slabe. Indikator pričakovanj je morda še nekoliko bolj pomenljiv in je v območju evra upadel za 4,3. V ZDA je nekoliko zrasel (+1,4), okrepil se je tudi na Kitajskem, kar pomeni, da na Kitajskem finančniki pričakujejo kmalu umik zajezitvenih ukrepov. Zelo spodbudno je tudi, da manjši delež finančnikov kot prej pričakuje, da bo rast cen še višja (neto četrtina jih v območju evra meni, da bo višja, kar je 15 točk manj kot marca). Glede tega so najbolj optimistični v ZDA, kar je verjetno tudi posledica padca cen nafte. Precej večji delež finančnikov iz območja evra pričakuje rast kratkoročnih obrestnih mer (neto 70 %), v ZDA kar 93 %. Sektorsko gledano je ocena razmer poslovanja najšibkejša v avtomobilski industriji, v jeklarnah in kemični industriji. V informacijski tehnologiji, telekomunikacijah in storitvah pa so razmere, prav nasprotno, precej dobre.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 2. do 8. aprila 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 2. do 8. aprila 2022

Sestavljeni indeks nabavnih managerjev v območju evra (anketa je bila izvedena med 11. in 28. marcem) se je v marcu nekoliko znižal (s 55,5 na 54,9). Storitveni del gospodarstva je na drugi strani še vedno čutil povečano povpraševanja, saj je storitveni PMI ostal na visoki vrednosti (s 55,5 se je povečala na 55,6). V evropskem storitvenem sektorju je bila rast najvišja v Franciji (krepitev s 55,5 na 57,4) in Nemčiji (rast s 55,8 na 56,1), medtem ko je v Italiji upadla (s 52,8 na 52,1). Stroškovna inflacija je bila v Italiji bolj izrazita kot drugje, saj je tudi storitveni del gospodarstva nekoliko bolj vezan na ceno zemeljskega plina.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 26. marca do 1. aprila 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 26. marca do 1. aprila 2022

Marca so se cene na mesečni ravni (glede na februar 2022) znižale za 1,1 % (prejšnji mesec so se povišale kar za 1,4 %). Na letni ravni so se marčevske cene (indeks cen življenjskih potrebščin) v Sloveniji v povprečju zvišale za 5,4 %, kar je izjemno visok padec po februarski rasti (6,9 %) in izvira iz začasnega, 3-mesečna znižanja trošarin na električno energijo in zaradi visokega učinka osnove (marca 2021 so bile cene že precej višje kot februarja 2021, kar pomeni učinek rastoče osnove). Kot zanimivost naj omenimo, da je prav marčevski indikator znotraj zaupanja potrošnikov pokazal, da je bil v tem mesecu rekorden delež gospodinjstev, ki so ocenjevala, da bo rast cen v prihodnosti še višja. Lahko rečemo, da so se motili, in sicer verjetno vsaj za mesece marec, april in maj 2022.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 19. do 25. marca 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 19. do 25. marca 2022

Gospodarska klima v Sloveniji se je po štirih zaporednih mesecih rasti v marcu 2022 znižala za 5,2 odstotne točke, kar je bilo skladno z našimi pričakovanji (-5,6). Na letni ravni je ostala višja, in sicer za 2 odstotni točki. Negativno so na mesečno spremembo vplivale nižje vrednosti kazalnikov zaupanja med potrošniki (za 2,5 odstotne točke) in v predelovalnih dejavnostih (za 2,3 odstotne točke). Vpliv nižjega zaupanja v storitvenih dejavnostih je bil blažji (za 0,5 odstotne točke), medtem ko je bil vpliv kazalnika zaupanja v trgovini na drobno pozitiven (za 0,1 odstotne točke). Kazalnik zaupanja v gradbeništvu na spremembo ni imel vpliva.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 12. do 18. marca 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 12. do 18. marca 2022

OECD je ocenil, da naj bi bila svetovna gospodarska rast zaradi negotovosti, povezane z vojno v Ukrajini, v letu 2022 nižja za 1 odstotno točko, medtem ko naj bi bila povprečna inflacija višja za dodatni 2,5 odstotni točki, predvsem kot posledica dviga cen energentov, surovin in močnega dolarja. V območju evra naj bi tako bila gospodarska rast nižja za 1,4 odstotne točke in inflacija višja za 2 odstotka. Neposreden ekonomski pomen Rusije in Ukrajine je sicer v globalnem gospodarstvu majhen (2 % svetovnega BDP), prav tako so finančne povezave z drugimi državami majhne, kar pomeni omejeno tveganje. Več v prilogi.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 5. do 11. marca 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 5. do 11. marca 2022

Indeks nabavnih managerjev v svetovni elektronski industriji se je februarja znižal (s 56,3 na 54,8) na najnižjo vrednost v zadnjih 15 mesecih. Upočasnila se je tekoča rast proizvodnje in novih naročil. Indeks se je znižal zaradi nekoliko šibkejšega povpraševanja, pomanjkanja surovin in odsotnosti zaposlenih (v Aziji je bilo to bolj izrazito). Podobno kot v drugih sektorjih se zamude pri dobavah nekoliko znižujejo. Stroškovni pritiski ostajajo visoki, saj so se cene surovin na mednarodnih trgih povečale, hkrati pa so narasli stroški transporta. Februarja je tako okoli 28 % svetovnih proizvajalcev dvignilo cene (le 1 % jih je znižalo), kar je bilo sicer nekoliko manj kot januarja.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 26. februarja do 4. marca 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 26. februarja do 4. marca 2022

BDP v Sloveniji se je v zadnjem četrtletju leta 2021 povečal za 5,4 % (desezonirano, glede na predhodno četrtletje), kar je bilo 10-krat več kot v EU-27 (0,4 %) ali v območju evra (0,3 %). Glede na 4. četrtletje 2020 je bil BDP v Sloveniji večji za desetino, kar je bila visoka rast (le v 2. četrtletju je bila višja, pri 16,1 %). V celotnem letu 2021 je bila rast 8,1-odstotna, kar je bilo več od zadnjega konsenza (6,7 %). Potrošnja gospodinjstev je porasla za 11,6 %, države za 3,9 % in bruto investicij v osnovna sredstva za 12,3 % (tudi zaloge so pozitivno prispevale k rasti, v višini 0,8 odstotne točke). Izvoz blaga in storitev je bil realno višji za 13,2 %, uvoz pa za 17,4 % (odražal je tako večji uvoz polproizvodov za predelovalno dejavnosti, ki 80 % le-te izvozi, kot večjo potrošnjo gospodinjstev, države in investicij). K celotni rasti BDP je tako predvsem prispevala višja potrošnja gospodinjstev (70 % rasti). Ta je bila realno višja za 4,3 % glede na leto 2019.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 19. do 25. februarja 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 19. do 25. februarja 2022

Gospodarska klima v Sloveniji se je v februarju 2022 pričakovano izboljšala, predvsem zaradi pretežnega umika omejitev s storitvenih dejavnostih. Na mesečni ravni je bila višja za 1,2 odstotne točke (pričakovali smo dvig za 0,3 točke) in na letni ravni za 10,1 odstotne točke. Pozitivno so na mesečno spremembo vrednosti kazalnika gospodarske klime vplivale višje vrednosti kazalnikov zaupanja med potrošniki (za 0,6 odstotne točke), v storitvenih dejavnostih (za 0,5 odstotne točke) in v predelovalnih dejavnostih (za 0,2 odstotne točke). Vpliv kazalnikov zaupanja v trgovini na drobno in v gradbeništvu je bil negativen, vendar je bil vpliv majhen (vsak za 0,1 odstotne točke).

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 12. do 18. februarja 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 12. do 18. februarja 2022

Vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov je bila v februarju 2022 na mesečni ravni za 3 odstotne točke višja, kar je bilo precej skladno z našimi pričakovanji (rast v višini 2 točk). Dvig vrednosti kazalnika zaupanja na mesečni ravni so povzročila bolj optimistična pričakovanja potrošnikov glede gospodarskega stanja v državi (za 8 odstotnih točk) in finančnega stanja v gospodinjstvih (za 7 odstotnih točk). To je po naši oceni posledica pričakovanj o umiku preostalih zajezitvenih ukrepov kot tudi pričakovanj o rasti plač.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 5. do 11. februarja 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 5. do 11. februarja 2022

Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila peti mesec zapored višja, in sicer je bila v decembru 2021 za 1,1 % višja kot v mesecu pred tem. V predelovalnih dejavnostih in rudarstvu je bila višja (za 1,1 % oz. za 16,0 %), v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro pa nižja, predvsem zaradi slabše hidrologije (za 2,4 %). Rast nas je presenetila, še posebej po krepki rasti v novembru (+2,8 % glede na oktober) in glede na običajne razmere v tem mesecu v zadnjih nekaj letih. Pričakovali smo namreč zmeren, 0,3-odstotni padec. Gledano po tehnološki zahtevnosti proizvodnje je presenetila mesečna rast proizvodnje v visoko tehnoloških dejavnostih (+51,3 %) kot tudi v nizko tehnoloških (+18,5 %).

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 29. januarja do 4. februarja 20221

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 29. januarja do 4. februarja 20221

Januarja 2022 se je rast cene v območju evra (HICP metodologija) presenetljivo še povečala (srednja ocena na Reutersu: +4,4 % glede na januar 2021), in sicer za 5,1 % (decembra so bile cene medletno višje za 5,0 %). Naša napoved je bila med 41 institucijami med najbolj natančnimi (5,2 %), kljub temu da je bila najvišja. Tako velik faktor napake osrednja ocena ni beležila že dolgo (institucije smo napovedi oddale do 26. januarja 2022), kar je posledica precejšnjih razlik v modelih prenosa cen surovin in energentov na končne cene blaga in storitev. Januarja 2022 je bila medletna rast cen najvišja v Litvi (+12,2 %), Estoniji (+11,7 %), na Slovaškem (+8,5 %) in v Belgiji (+8,5 %). Glede na predhodni mesec (december 2021) so bile cene višje za 0,3 %. Cene energentov (predvsem električne energije, zemeljskega plina, tudi nafte) so bile višje za 6 %, medtem ko so se cene industrijskih proizvodov celo presenetljivo znižale (za 2 %). Razlog za padec teh cen v tem trenutku ni jasen (podrobni podatki niso na voljo). Cene storitev so bile nespremenjene, cene hrane, alkohola in tobaka pa so bile v povprečju višje za 1,1 %.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 22. do 28. januarja 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 22. do 28. januarja 2022

Gospodarska klima v Sloveniji se je januarja 2022 pričakovano nekoliko izboljšala (s 5,1 na 5,7), kar je bilo sicer nekoliko manj od naših pričakovanj (rast za 1 indeksno točko) in na podlagi drugih kazalnikov zaupanja (ki sestavljajo gospodarsko klimo), kot smo mislili. K zvišanju vrednosti kazalnika na mesečni ravni sta namreč prispevala kazalnika zaupanja v storitvenih dejavnostih (za 0,5 odstotne točke) in trgovini na drobno (za 0,1 odstotne točke). Kazalniki zaupanja v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu (prav rast teh dveh smo pričakovali) in med potrošniki nanjo niso imeli vpliva.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 15. do 21. januarja 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 15. do 21. januarja 2022

Po novembrskem (80,8 USD) in decembrskem (74,3 USD) padcu cen nafte je postalo jasno, da je bilo to le začasnega značaja. Cena nafte brent se je povzpela nad 88 USD za sodček, na najvišjo vrednost v zadnjih sedmih letih, kar je blizu naši oceni za povprečje leta (85 USD), medtem ko je glavnina institucij še pred nekaj meseci ocenjevala, da bo njena cena v 2022 upadla na okoli 70 do 75 USD. Pospešek ceni je dal napad na skladiščne zmogljivosti v Združenih arabskih emiratih. Geopolitične napetosti na vzhodu Evrope in skrbi glede zadostnih prostih zmogljivosti za črpanje v državah OPEC so prav tako prispevale k visoki ceni. Dvig cen nafte bo ponovno prispeval k rasti medletne inflacije v vseh državah.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 8. do 14. januarja 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 8. do 14. januarja 2022

Industrijska proizvodnja v novembru je bila v območju evra višja za 2,3 % glede na predhodni mesec, kar je visoka rast. Zmerno rast se je sicer pričakovalo, saj je bil padec v oktobru 1,3-odstoten. Opozoriti je potrebno tudi na statistično anomalijo, povezano z Irsko, kjer je industrijska proizvodnja »na papirju« v oktobru upadla za 32 %, v novembru pa je porasla za 37 %. V Nemčiji in Franciji se je novembra nekoliko znižala, porasla je v Španija in na Nizozemskem. Kljub padcu v Nemčiji so ostale države srednje Evrope beležile krepko rast. Na Poljskem je rast znašala 5,9 %, na Češkem 4,8 %, na Slovaškem 3,5 %, na Madžarskem 2,9 % in v Sloveniji 2,8 %. Na ravni EU-27 se je novembra okrepila predvsem rast proizvodnje investicijskih dobrinah (+2,3 %), potrošnih dobrin (+3 %, sicer po 3,4-odsotnem padcu v oktobru) in vmesnih proizvodov (1,4 %), medtem ko je bila pri trajnih dobrinah (vozila ipd.) nespremenjena.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 1. do 7. januarja 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 1. do 7. januarja 2022

V novembru 2021 je Slovenija izvozila po prvih ocenah za 3,7 mrd EUR blaga, kar je bilo skoraj za četrtino več kot v istem mesecu lani. V 11 mesecih leta je bila rast 19-odstotna. Še v jesenski napovedi smo pri Analitiki GZS ocenjevali, da bo rast izvoza v 2021 12-odstotna. Rast uvoza blaga je znašala 30 % v prvih 11 mesecih (naša jesenska ocena: +17 %). Iz držav EU smo uvozili za 24 % več, iz držav nečlanic pa za 42 %, k čemer je prispevala tudi visoka rast cen surovin in energentov. Tako pri rasti uvoza in izvoza moramo opozoriti na rast prometa z blagom, ki ni izdelan v Sloveniji (cestna vozila, del električne energije ipd.) in vpliva višjih cen surovin in energentov na rast. Glede na podatke o blagovni menjavi v novembru lahko ugotovimo, da je bilo zadnje četrtletje 2021 precej verjetno dobro tako za izvoznike kot za domačo potrošnjo in investicijsko potrošnjo. Prva ocena rasti realnega BDP med 6 in 7 % za 2021 je tako precej na mestu.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 18. do 24. decembra 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 18. do 24. decembra 2021

Kljub zadržanim pričakovanjem o gibanju gospodarske klime, se je ta decembra zopet močneje povečala. Porasla je drugi zaporedni mesec in se povzpela blizu julijske (2021) vrednosti oz. vrednosti iz avgusta 2019. Podatki so desezonirani in kažejo, da se je krepko povečal kazalnik zaupanja v trgovini na drobno (+9 točk glede na november, na podobni ravni kot julija 2021), kazalnik zaupanja v gradbeništvu (+6 točk glede na november in na zgodovinsko najvišjo vrednosti) in kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih (+4 točke glede na november na julijsko vrednost). Tudi kazalnik zaupanja potrošnikov je porasel (za 3 točke glede na november), upadlo je le razpoloženje v storitvenih dejavnostih (-4 točke glede na november), pretežno zaradi nekaterih novih omejitvenih ukrepov in strahu pred novimi.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 11. do 17. decembra 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 11. do 17. decembra 2021

Decembrske ocene gospodarske rasti (BDP) za Slovenijo (Consensus Economics) za leto 2021 so se kljub šibki rasti v 3. okrepile (s 6,0 % v novembru na 6,3 %, kar je tudi naša osrednja ocena). Ob tem je UMAR v zadnji aktualni številki Ekonomskega ogledala ocenil, da bo gospodarska rast v 2021 verjetno za pol do 1 odstotne točke višja od lastne jesenske ocene (torej bo med 6,6 % in 7,1 %). Na drugi strani se je nekoliko znižala povprečna ocena rasti BDP za leto 2022 (s 3,9 % na 3,8 %, naša ocena: +4,4 %, decembrska ocena OECD: +5,4 %).

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 4. do 10. decembra 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 4. do 10. decembra 2021

Globalni podatki o razpoloženju in aktivnostih v sektorjih v novembru so bili pretežno dobri. 19 od 21 sektorjev je beležilo rast poslovanja. Najmočneje se je okrepila aktivnost v dejavnosti financ (zavarovalnice, druge finančne institucije, brez bank), transportu, industrijskih storitvah ter razvoju programske opreme, v bankah in proizvodnji tehnološke opreme. Padec je bil prisoten v sektorju kovin in rudnin ter v avtomobilski industriji in industriji avtomobilskih delov, vendar je bil padec v zadnji relativno majhen. Cenovni pritiski so bili še naprej visoki na globalni ravni. Še posebej so bili visoki pri cenah vhodnih inputov v tehnološki opremi, gradbenem materialu, kemični industriji ter papirni industriji.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 27. novembra do 3. decembra 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 27. novembra do 3. decembra 2021

Po prvi četrtletni oceni se je slovenski BDP v 3. četrtletju 2021 povečal za 1,3 % glede na predhodno četrtletje (prilagojeno za sezono in koledar), kar je bilo razočaranje glede na našo oceno o 2,6-odstotni rasti. V EU-27 se je BDP v tem obdobju okrepil za 2,1 %, kar je bilo predvsem posledica višje rasti v nekaterih večjih gospodarstvih (Italija, Francija, Španija). Ob tem ne smemo pozabiti, da je bila rast v Sloveniji prisotna že v 1. četrtletju (v Sloveniji: 1,5 %, v EU-27: -0,1 %), medtem ko je bila v 2. četrtletju precej podobna tisti v EU-27 (v Sloveniji: 1,9 %, v EU-27: 2,0 %). Ne glede na šibko rast v 3. četrtletju, je bila povprečna rast po desezoniranih podatkih v prvih treh četrtletjih pri 7,8 % (po izračunih Statističnega urada RS 7,4 %, upoštevaje razlike v sezoni in koledarju). Ocenjujemo, da bo tudi v zadnjem četrtletju 2021 BDP zrasel vsaj za 1,3 % (medletno bo višji za 2 % glede na 4. četrtletje 2020), kar pomeni, da bo letna rast pri 6,3 %, kar je naša osrednja ocena. Pri tem vnovič poudarjamo, da bo mogoča revizija podatkov (predvsem druga) lahko pomembno spremenila prvo oceno letne rasti BDP (objavljena bo februarja 2022) in rasti na četrtletni ravni, zato neka poglobljena analiza četrtletnih trendov vsebinsko ni smiselna.