Gospodarska klima v Sloveniji se je januarja 2022 pričakovano nekoliko izboljšala (s 5,1 na 5,7), kar je bilo sicer nekoliko manj od naših pričakovanj (rast za 1 indeksno točko) in na podlagi drugih kazalnikov zaupanja (ki sestavljajo gospodarsko klimo), kot smo mislili. K zvišanju vrednosti kazalnika na mesečni ravni sta namreč prispevala kazalnika zaupanja v storitvenih dejavnostih (za 0,5 odstotne točke) in trgovini na drobno (za 0,1 odstotne točke). Kazalniki zaupanja v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu (prav rast teh dveh smo pričakovali) in med potrošniki nanjo niso imeli vpliva.

Po novembrskem (80,8 USD) in decembrskem (74,3 USD) padcu cen nafte je postalo jasno, da je bilo to le začasnega značaja. Cena nafte brent se je povzpela nad 88 USD za sodček, na najvišjo vrednost v zadnjih sedmih letih, kar je blizu naši oceni za povprečje leta (85 USD), medtem ko je glavnina institucij še pred nekaj meseci ocenjevala, da bo njena cena v 2022 upadla na okoli 70 do 75 USD. Pospešek ceni je dal napad na skladiščne zmogljivosti v Združenih arabskih emiratih. Geopolitične napetosti na vzhodu Evrope in skrbi glede zadostnih prostih zmogljivosti za črpanje v državah OPEC so prav tako prispevale k visoki ceni. Dvig cen nafte bo ponovno prispeval k rasti medletne inflacije v vseh državah.

Industrijska proizvodnja v novembru je bila v območju evra višja za 2,3 % glede na predhodni mesec, kar je visoka rast. Zmerno rast se je sicer pričakovalo, saj je bil padec v oktobru 1,3-odstoten. Opozoriti je potrebno tudi na statistično anomalijo, povezano z Irsko, kjer je industrijska proizvodnja »na papirju« v oktobru upadla za 32 %, v novembru pa je porasla za 37 %. V Nemčiji in Franciji se je novembra nekoliko znižala, porasla je v Španija in na Nizozemskem. Kljub padcu v Nemčiji so ostale države srednje Evrope beležile krepko rast. Na Poljskem je rast znašala 5,9 %, na Češkem 4,8 %, na Slovaškem 3,5 %, na Madžarskem 2,9 % in v Sloveniji 2,8 %. Na ravni EU-27 se je novembra okrepila predvsem rast proizvodnje investicijskih dobrinah (+2,3 %), potrošnih dobrin (+3 %, sicer po 3,4-odsotnem padcu v oktobru) in vmesnih proizvodov (1,4 %), medtem ko je bila pri trajnih dobrinah (vozila ipd.) nespremenjena.

V novembru 2021 je Slovenija izvozila po prvih ocenah za 3,7 mrd EUR blaga, kar je bilo skoraj za četrtino več kot v istem mesecu lani. V 11 mesecih leta je bila rast 19-odstotna. Še v jesenski napovedi smo pri Analitiki GZS ocenjevali, da bo rast izvoza v 2021 12-odstotna. Rast uvoza blaga je znašala 30 % v prvih 11 mesecih (naša jesenska ocena: +17 %). Iz držav EU smo uvozili za 24 % več, iz držav nečlanic pa za 42 %, k čemer je prispevala tudi visoka rast cen surovin in energentov. Tako pri rasti uvoza in izvoza moramo opozoriti na rast prometa z blagom, ki ni izdelan v Sloveniji (cestna vozila, del električne energije ipd.) in vpliva višjih cen surovin in energentov na rast. Glede na podatke o blagovni menjavi v novembru lahko ugotovimo, da je bilo zadnje četrtletje 2021 precej verjetno dobro tako za izvoznike kot za domačo potrošnjo in investicijsko potrošnjo. Prva ocena rasti realnega BDP med 6 in 7 % za 2021 je tako precej na mestu.

Kljub zadržanim pričakovanjem o gibanju gospodarske klime, se je ta decembra zopet močneje povečala. Porasla je drugi zaporedni mesec in se povzpela blizu julijske (2021) vrednosti oz. vrednosti iz avgusta 2019. Podatki so desezonirani in kažejo, da se je krepko povečal kazalnik zaupanja v trgovini na drobno (+9 točk glede na november, na podobni ravni kot julija 2021), kazalnik zaupanja v gradbeništvu (+6 točk glede na november in na zgodovinsko najvišjo vrednosti) in kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih (+4 točke glede na november na julijsko vrednost). Tudi kazalnik zaupanja potrošnikov je porasel (za 3 točke glede na november), upadlo je le razpoloženje v storitvenih dejavnostih (-4 točke glede na november), pretežno zaradi nekaterih novih omejitvenih ukrepov in strahu pred novimi.

Decembrske ocene gospodarske rasti (BDP) za Slovenijo (Consensus Economics) za leto 2021 so se kljub šibki rasti v 3. okrepile (s 6,0 % v novembru na 6,3 %, kar je tudi naša osrednja ocena). Ob tem je UMAR v zadnji aktualni številki Ekonomskega ogledala ocenil, da bo gospodarska rast v 2021 verjetno za pol do 1 odstotne točke višja od lastne jesenske ocene (torej bo med 6,6 % in 7,1 %). Na drugi strani se je nekoliko znižala povprečna ocena rasti BDP za leto 2022 (s 3,9 % na 3,8 %, naša ocena: +4,4 %, decembrska ocena OECD: +5,4 %).

Globalni podatki o razpoloženju in aktivnostih v sektorjih v novembru so bili pretežno dobri. 19 od 21 sektorjev je beležilo rast poslovanja. Najmočneje se je okrepila aktivnost v dejavnosti financ (zavarovalnice, druge finančne institucije, brez bank), transportu, industrijskih storitvah ter razvoju programske opreme, v bankah in proizvodnji tehnološke opreme. Padec je bil prisoten v sektorju kovin in rudnin ter v avtomobilski industriji in industriji avtomobilskih delov, vendar je bil padec v zadnji relativno majhen. Cenovni pritiski so bili še naprej visoki na globalni ravni. Še posebej so bili visoki pri cenah vhodnih inputov v tehnološki opremi, gradbenem materialu, kemični industriji ter papirni industriji.

Po prvi četrtletni oceni se je slovenski BDP v 3. četrtletju 2021 povečal za 1,3 % glede na predhodno četrtletje (prilagojeno za sezono in koledar), kar je bilo razočaranje glede na našo oceno o 2,6-odstotni rasti. V EU-27 se je BDP v tem obdobju okrepil za 2,1 %, kar je bilo predvsem posledica višje rasti v nekaterih večjih gospodarstvih (Italija, Francija, Španija). Ob tem ne smemo pozabiti, da je bila rast v Sloveniji prisotna že v 1. četrtletju (v Sloveniji: 1,5 %, v EU-27: -0,1 %), medtem ko je bila v 2. četrtletju precej podobna tisti v EU-27 (v Sloveniji: 1,9 %, v EU-27: 2,0 %). Ne glede na šibko rast v 3. četrtletju, je bila povprečna rast po desezoniranih podatkih v prvih treh četrtletjih pri 7,8 % (po izračunih Statističnega urada RS 7,4 %, upoštevaje razlike v sezoni in koledarju). Ocenjujemo, da bo tudi v zadnjem četrtletju 2021 BDP zrasel vsaj za 1,3 % (medletno bo višji za 2 % glede na 4. četrtletje 2020), kar pomeni, da bo letna rast pri 6,3 %, kar je naša osrednja ocena. Pri tem vnovič poudarjamo, da bo mogoča revizija podatkov (predvsem druga) lahko pomembno spremenila prvo oceno letne rasti BDP (objavljena bo februarja 2022) in rasti na četrtletni ravni, zato neka poglobljena analiza četrtletnih trendov vsebinsko ni smiselna.

Kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih (+2 o. t. glede na oktober) in trgovini na drobno (+7 o. t.) v Sloveniji sta se v novembru zvišala, v gradbeništvu (-1 o. t.) in storitvah (-1 o. t.) pa znižala. Vrednost kazalnika gospodarske klime je tako bila novembra za 0,8 odstotne točke višja kot oktobra, kar je bolje od naših pričakovanj (pričakovali smo padec v višini 1,7 o. t.). Višja je bila tudi od dolgoletnega povprečja (za 4,4 odstotne točke). Kljub rasti zaupanja v predelovalnih dejavnostih se je kazalnik proizvodnje poslabšal za 3 o. t., medtem ko so se ostali kazalniki pretežno izboljšali.

Vrednost opravljenih gradbenih del (realno) je v septembru glede na avgust porasla bolj od naših pričakovanj (+0,9 % proti +8,5 %). Faktor negotovosti pri napovedi tega agregata je eden od najvišjih (z drugimi besedami: mesečno spremembo je težko zanesljivo oceniti, kasnejše revizije podatkov so visoke). Kljub temu je bila njihova realna vrednost medletno višja le za 0,7 %, v prvih devetih mesecih 2021 pa nižja za 3,7 %. V tem obdobju je bila za 8 % medletno višja le vrednost gradnje inženirskih objektov, medtem ko je bila vrednost specializiranih gradbenih del nižja za 1 %, pri gradnjah stavb pa nižja za 19,8 %.

Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila v septembru 2021 za 0,2 % višja kot v avgustu 2021. V predelovalnih dejavnostih je bila višja (za 0,2 %), v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro in v rudarstvu pa nižja (za 4,2 % oz. za 4,1 %). V predelovalnih dejavnostih je bila dosežena rast nekoliko nad našimi pričakovanji, saj smo pričakovali 0,2-odstotno krčenje industrijske proizvodnje

Oktobrska vrednost globalnega sestavljenega (kompozitnega) indeksa nabavnih managerjev (PMI), ki ga izračunava J.P. Morgan, se je nekoliko povečala (s 53,3 na 54,5), saj se je optimizem v storitvenih sektorjih svetovnega gospodarstva krepko povečal (s 53,8 na 55,6), medtem ko je proizvodni indeks ostal na podobnih ravneh (rahla rast s 54,1 na 54,3). Pri zadnjem se je sicer ocena aktualne proizvodnje, pa tudi novih naročil, nekoliko znižala (pomeni nekoliko nižjo rast kot v preteklih mesecih). Povišala se je ocena tako vhodnih kot izhodnih cen, kar pomeni, da so podjetja relativno uspešna pri prevalitvi končnih cen na nadaljnje udeležence v verigi. Tu je pomembno izpostaviti, da so se razmere v državah skupine ASEAN v oktobru bistveno izboljšale (epidemija COVID-19 je imela manj negativen učinek na proizvodnjo), z izjemo Mjanmara, kjer je bil indeks pod 45. V azijskih gospodarstvih se je oktobra aktivnost najbolj povišala v sektorju proizvodnje strojev in opreme, pri bankah, industrijskih storitvah, zavarovalništvu in farmaciji. S padci so se soočali v sektorju rudarstva, papirni industriji, softwaru in avtomobilih in avtomobilskih delih.

BDP v EU-27 se je v 3. četrtletju okrepil za 2,1 % in v območju evra za 2,2 % glede na predhodno četrtletje, kar je bilo nad našimi pričakovanji (2 % za območje evra). Po začasnih podatkih za 11 gospodarstev, ki predstavljajo 91 % BDP EU-27, se je rast pospešila v Španiji (s 1 % v 2. četrtletju na 2 %) in Franciji (s 1,3 % na 3,0 %), medtem ko se je upočasnila v Nemčiji (s 1,9 % na 1,8 %). V Avstriji je rast ostala visoko, pri 3,3 %, vendar je bila nižja kot v 1. četrtletju (+4,0 %). Države z večjim delom storitvenega dela gospodarstva so tako svojo rast nekoliko bolj okrepile, natančnejša ocena in podatki za nekatere druge države pa bodo na voljo 16. novembra 2021.

Vrednost gospodarske klime se je v oktobru (2,2 točke) znižala za 2,5 odstotne točke glede na september oziroma več od naših pričakovanj (pričakovali smo znižanje s 4,7 na 4,0). Negativno so na mesečno spremembo vrednosti kazalnika gospodarske klime vplivali predvsem kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 2,0 odstotne točke), kazalnik zaupanja med potrošniki (za 0,7 odstotne točke) in kazalnik zaupanja v trgovini na drobno (za 0,4 odstotne točke).

Avgust je mesec, ko zaposleni v Sloveniji koristijo dopuste in se posledično industrijska proizvodnja močno skrči. Tudi avgust 2021 se ni izneveril tej tradiciji, saj je upadla za 14 % glede na julij, od tega v predelovalnih dejavnostih za 15 %. Precej bolj merodajni so desezonirani podatki, ki prilagodijo spremembe za posebnosti takšnega meseca. Industrija se je po teh podatkih okrepila za 1 % (predelovalne dejavnosti za 1,5 %, energetika za 7,2 %, rudarstvo je bilo za desetino šibkejše). Znotraj predelovalnih dejavnostih se je okrepila predvsem proizvodnja za investicije (+5,6 %). V predelovalnih dejavnostih smo pričakovali desezonirano 1,2-odstotni padec, ki bi odražal težave v verigi vrednosti, vendar je bila dejanska sprememba pozitivna (+1,5 %).

Septembrski globalni kompozitni indikator nabavnih managerjev se je povečal na 53 (z avgustovske vrednosti 52,5), kar je predvsem posledica dviga v storitvenih dejavnostih. V ZDA, območju evra, Združenem kraljestvu, Indiji, Braziliji in Rusiji se je indikator izboljšal, poslabšal se je le na Japonskem in v Avstraliji. Najbolj se je povečala komponenta vhodnih in izhodnih cen, kar pomeni verjetno tudi kasneje dvig cen blaga in storitev za potrošnike. V storitvah so se pričakovanja o prihodnjem poslovanju močno izboljšala, dinamika prihodnje zaposlenosti pa se je okrepila nekoliko manj.

Globalni proizvodni indeks JP Morgan se septembra pričakovano ni spremenil (54,1), kar je bila tako posledica rasti novih naročil kot tudi nadaljevanja težav v verigah vrednosti in pomanjkanja materialov (surovin in polproizvodov). Tako vhodne (nakupne cene) kot izhodne (prodajne) cene se povečujejo, s čimer podjetja ohranjajo svojo maržo v aktualnih okoliščinah. Med 31 državami je rast proizvodnje beležilo 24 držav, od tega je bilo na prvih desetih mestih 9 evropskih. Na tretjem mestu so denimo bile ZDA. Slabša situacije je bila v Aziji, kjer je bilo med 12 najnižjimi vrednosti indeksa 10 azijskih. Krčenje proizvodnje je bilo zabeleženo na Tajskem, v Maleziji, Mjanmaru in Vietnamu, v Mehiki in Rusiji.

Gospodarska klima je bila septembra 2021 na mesečni ravni za 1,8 odstotne točke nižja (naša ocena: -0,9), na letni ravni pa je bilo še vedno za 8,5 odstotne točke višja. Na njeno spremembo na mesečni ravni so negativno vplivali kazalniki zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 1,3 odstotne točke), v trgovini na drobno (za 0,7 odstotne točke) ter med potrošniki (za 0,2 odstotne točke). Vpliva kazalnikov zaupanja v storitvenih dejavnostih in v gradbeništvu sta bila pozitivna (vsak je prispeval 0,2 odstotne točke).

Povsem pričakovano je UMAR v jesenski napovedi močno izboljšal oceno za realno rast BDP v letu 2021, in sicer s 4,6 % na 6,1 %, kar je eden od zgodovinsko večjih pozitivnih popravkov glede obetov o rasti. Glede na podatke v 1. polletju, ki so sicer začasne narave, to ni presenečenje. Ob tem velja izpostaviti še dvig ocene rasti za leto 2022 (iz 4,4 % na 4,7 %), medtem ko je ocena za leto 2023 ostala nespremenjena (3,3 %).

Rast slovenske industrijske proizvodnje je bila julija glede na predhodni mesec negativna (-1,7 %, naša ocena: -1,0 %), medletno (glede na julij 2020) pa je bila višja za 8,9 %. Pričakovano se je rast upočasnila (v 1. polovici leta je bila medletno višja za 15 %) na 13 % v prvih sedmih mesecih leta 2021. V rudarstvu je bila industrijska proizvodnja v omenjenem obdobju medletno nižja za 2,6 %, v energetiki za 1,5 %, v predelovalnih dejavnostih pa je bila višja za okoli 15 %.

Globalni proizvodni indeks JP Morgan Global Manufacturing je pokazal, da je bilo razpoloženje v svetovni industriji konec avgusta (54,1) nekoliko nižje kot julija (55,4), kar je bila posledica nižje rasti proizvodnje in novih naročil ter dviga stroškov vhodnih surovin in polizdelkov. Rast se je upočasnila tako v ZDA kot v območju evra, medtem ko so bili indeksi v azijskih državah v povprečju celo pod 50, kar nakazuje na krčenje proizvodnje v zadevnem mesecu. To je povezano s širjenjem primerov okužb s COVID-19 v številnih azijskih gospodarstvih.

Globalni proizvodni indeks JP Morgan Global Manufacturing je pokazal, da je bilo razpoloženja v svetovni industriji konec julija (55,4) precej podobno tistemu v juniji (55,5), oziroma, da dvig okužb v nekaterih večjih državah ni prispeval k poslabšanju pričakovanj o prihodnjem ali aktualnem poslovanju. Vsi trije glavni tipi predelovalnih dejavnostih so beležili rast, najpočasnejšo kategorija izdelkov za potrošnike, kjer pa se je rast sicer pospešila. Najboljša slika v predelovalnih dejavnostih je bila na Nizozemskem, v Nemčiji, Avstriji, ZDA, medtem ko sta na drugi strani precej pod povprečjem bili Kitajska (50,3) in Japonska (53). Vzhajajoči trgi Azije so bili še posebej šibki, saj se je aktivnost na Tajskem, Maleziji, Vietnamu, Indoneziji in Mjanmaru celo znižala.

BDP v EU-27 se je v 2. četrtletju 2021 povečal za 1,9 % glede na 1. četrtletje (v območju evra za 2 %, Reuters Consensus: +1,5 %), kar je bilo več od naših pričakovanj (1,4 %). Med 11-imi državami, za katere so podatki že na voljo, je bila najvišja rast zabeležena na Portugalskem (+4,9 %, kjer je bil, mimogrede, padec BDP v 1. četrtletju visok, pri -3,2 %) in v Avstriji (+4,3 %).

Po zadnjih podatkih New York Timesa je bilo v svetu že uporabljenih 3,69 milijarde doz cepiv oz. 48 na 100 ljudi. Pri večini cepiv je sicer potrebno uporabiti dva odmerka za imunost. Na vrhu lestvice sta Malta (71 % prebivalcev cepljenih z dvema dozama) in Islandija (70 %). Med večjimi svetovnimi gospodarstvi so na vrhu še v Združenem kraljestvu (54 %), na Kitajskem (53 %), v Španiji (51 %), Kanadi (51 %) in v ZDA (49 %). V Sloveniji je trenutno delež 37 %, kar je blizu Francije, Češke in Švedske.

Evropska komisija (EK) je v sredo, 7. julija, objavila svojo poletno napoved, kjer je zvišala oceno za rast BDP v območju evra za leto 2021 s 4,3 % na 4,8 % (za leto 2022 s 4,4 % na 4,5 %) ter za inflacijo (z 1,7 % na 1,9 % v 2021 in z 1,3 % na 1,4 % za leto 2022). Pri Sloveniji je bil pozitiven popravek rasti med večjimi. Namesto prej predvidenih 4,9-odstotne rasti v 2021 naj bi ta bila celo 5,7-odstotna, za leto 2022 pa se je napoved rahlo znižala (s 5,1 na 5 %). Konsenz neodvisnih institucij je pri 4,7-odstotni rasti BDP v 2021 in 4,4-odstotni v letu 2022, kar dejansko pomeni, da je optimistični pogled oddelka ECFIN na EK med najvišjimi.

Vrednost v aprilu 2021 opravljenih gradbenih del je bila na letni ravni za 6,5 % višja, kar je precej manj od naše ocene (12 %). Tokrat so bile višje vrednosti vseh vrst del, razen na nestanovanjskih stavbah. Skupna vrednost teh del na stavbah je bila višja za 5,7 %, pri čemer je bila vrednost opravljenih gradbenih del na stanovanjskih stavbah za 44,7 % višja, na nestanovanjskih stavbah pa za 11,1 % nižja. Vrednost opravljenih gradbenih del na gradbenih inženirskih objektih je bila višja za 1,3 %, vrednost opravljenih specializiranih gradbenih del pa je bila višja za 10,5 %.

Podatki o industrijski proizvodnji v mesecu aprilu 2021 so bili nad našimi pričakovanji. Aprila je bila industrijska proizvodnja (rudarstvo, predelovalne dejavnosti in oskrba z energenti) medletno višja za 36 % (naša pričakovanja: +24 %), v prvih štirih mesecih kar za 11 %, k čemer je ugodno prispevala tudi revizija (popravek podatkov navzgor za predhodne mesece). V tem obdobju je bila v rudarstvu nižja za 5,6 % (manjši izkop premoga v Premogovniku Velenje), v energetiki nižja za 1 %, v predelovalnih dejavnosti pa višja za 12 %. Naša ocena za celo leto je 5-odstotna rast industrijske proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, medtem ko je konsenz neodvisnih analitikov 7 % (maj 2021, Consensus Economics), v naslednjem letu pa 4,7 % (naša ocena: +3 %).

Bruto domači proizvod v Sloveniji se je v 1. četrtletju 2021 na letni ravni realno povečal za 1,6 % (prilagojeno za sezono in koledar za 2,3 %), kar je primerjalno gledano najvišja rast med članicami EU, ki so podatke že objavile na portalu Eurostata. Predhodno smo ocenjevali, da bo padec sicer manjši od povprečja EU-27, nekje pri 1 %, pri čemer smo bili med večjimi optimisti.

Nekoliko bolj poglobljen vpogled v podatke o poslovanju gospodarskih družb v letu 2020 razkriva, da so se čisti prihodki od prodaje v 2020 znižali za 6,8 % (-6,9 mrd EUR), od tega za 3,7 mrd EUR na domačem trgu (-6,5 %) in za 3,1 mrd EUR na tujem trgu (-7,3 %). Pogled po dejavnostih kaže, da je bilo nominalno znižanje prodaje najvišje v trgovini (-2,6 mrd EUR) in predelovalnih dejavnostih (-1,8 mrd EUR), v drugih raznovrstnih dejavnostih (-470 mio EUR) in gostinstvu (-460 mio EUR). Med redkimi dejavnostmi z rastjo so bili gradbeništvo (+70 mio EUR), oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ter saniranje okolja (+16 mio EUR).

Ajpes je v petek, 21. maja, razkril dolgo pričakovane podatke o poslovanju gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov v letu 2020. Agregatni prihodki gospodarskih družb so upadli za 5,7 %, pri samostojnih podjetnikih za 5 %, medtem ko je bila dodana vrednost nižja za 1 %. Nižje cene surovin v 2020 in podporni ukrepi države (prejete subvencije) so bili ključni za to, da se dodana vrednost ni pomembno skrčila.

Tekoči indikatorji kažejo jasno smer navzgor.
Število registrirano brezposelnih oseb se še vedno znižuje (77.100 11. maja, 2.200 manj kot konec aprila), kar sovpada z odpiranjem gostinske dejavnosti, rastjo v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah je bil v zadnjem tednu aprila v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 višji za 29 % (pri domačih vozilih za 45 % in pri tujih za 21 %), ko je bil obseg prevozov nižji tudi zaradi prvomajskih praznikov sredi tedna z enim delovnim dnevom manj.

Zavod RS za zaposlovanje je v sredo (5. 5.) objavil zadnje neuradne podatke o številu brezposelnih. Njihovo število se še vedno zvezno znižuje (78.000), pri čemer se je število novih zaposlitev precej povečalo prav v zadnjem tednu, kar je bilo tudi posledica prazničnega tedna (šolske počitnice v zadnjem aprilskem tednu in zato manjša rast zaposlovanja v predhodnem tednu). Mesečna stopnja anketne brezposelnosti ILO v Sloveniji je bila marca 2021 4,8-odstotna.

Marca je poraba električne energije za enakim obdobjem predkriznega leta 2019 zaostajala za 4 %. To je po naši oceni tudi okviren približek nižje vrednosti BDP glede na 2019, medtem ko je bila rast glede na marec 2020 pri 2 %, kar pomeni, da se je marca medletni BDP po 12-ih mesecih upadanja vendarle pričel povečevati. Nedvomno lahko podobno pričakujemo aprila in maja (še višjo rast). Zavod RS za zaposlovanje je v sredo (21. 4.) objavil zadnje neuradne podatke o številu brezposelnih. Njihovo število se je znižalo pod 80.000. Umik velikonočnega mehkega »lockdown-a« je vodil v vnovično rast zaposlovanja. S koncem aprila se dodatno sproščajo nekateri ukrepi, kar naj bi spodbudilo gospodarsko rast.

Zavod RS za zaposlovanje je v sredo (14. 4.) objavil zadnje neuradne podatke o številu brezposelnih. Njihovo število se je še znižalo, in sicer pod 81.000. Glede na zaprtje v tem obdobju (1.-11. april) je to manjše pozitivno presenečenje.

Februarski podatki o industrijski proizvodnji in blagovnem izvozu so nas nekoliko razočarali. V predelovalnih dejavnostih je bila industrijska proizvodnja medletno nižja za 1,6 %, v prvih dveh mesecih je bila tako nespremenjena (0,1 %). Po 1,8-odstotni rasti v januarju smo pričakovali 2-odstotno rast, ki pa je vsaj po prvi objavi podatkov izostala. Nekoliko bolj podroben vpogled v sektorska gibanja pokaže, da je upadla predvsem proizvodnja v visokotehnološki (-9,4 %) in nizkotehnološki dejavnosti (-1,9 %). V prvi skupini dejavnosti je to posledica nižje proizvodnje v farmacevtski dejavnosti (podatki so sicer zaupni, vendar ta dejavnost predstavlja večji del visokotehnoloških dejavnosti).

Bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev se je v zadnjem četrtletju 2020 v primerjavi z enakim obdobjem 2019 nominalno povečal skoraj za desetino ali za 716 milijonov EUR in je znašal 8 milijard EUR (v celotnem letu 2020 je bil v primerjavi z letom 2019 višji za 3,8 % ali za 1,1 milijardo EUR). Bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev se v kriznih obdobjih običajno zmanjšuje ali stagnira, tokrat pa so javnofinančni transferji v okviru ukrepov za omilitev socialno-ekonomskih posledic epidemije COVID-19 potencialni upad tega dohodka na agregatni ravni preprečili.

Gospodarska klima višja kljub pričakovanjem o novem zaostrovanju ukrepov. Ne glede na slabšanje razpoloženja potrošnikov se je kazalnik gospodarske klime okrepil, in sicer iz februarske vrednosti (-3,3) na marčevskih -1,1. Na zvišanje kazalnika gospodarske klime na mesečni ravni so vplivali kazalniki zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 2,0 odstotne točke), v gradbeništvu (za 0,3 odstotne točke), v trgovini na drobno (za 0,3 odstotne točke) in v storitvenih dejavnostih (za 0,1 odstotne točke). Vpliv kazalnika zaupanja med potrošniki je bil negativen (za 0,4 odstotne točke).

Po februarskem sproščanju zajezitvenih ukrepov, ko je bila poraba električne energije večinoma enaka lanski, je bil v začetku marca zabeležen medletni upad v višini 6 %. Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah je bil v prvem tednu marca za 2 % nižji kot v enakem obdobju lani. Promet domačih vozil je bil medletno podoben, promet tujih vozil pa za 3 % manjši.

Po februarskem sproščanju zajezitvenih ukrepov, ko je bila poraba električne energije večinoma enaka lanski, je bil v začetku marca zabeležen medletni upad v višini 6 %. Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah je bil v prvem tednu marca za 2 % nižji kot v enakem obdobju lani. Promet domačih vozil je bil medletno podoben, promet tujih vozil pa za 3 % manjši.

Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila v januarju 2021 medletno višja za 1,3 % (v območju evra: +0,1 %), glede na december za 1,6 %. Krepila se je predvsem proizvodnja v visoko tehnološko zahtevnih dejavnostih (farmacija, elektronika: za 5,4 %), medtem ko se je srednje nizko tehnološka okrepila za 5,8 % (proizvodnja kovin, gume, plastike).

Januarska stopnja anketne brezposelnosti je v območju evra znašala 8,1 %, kar je bilo podobno kot decembra 2020 in 0,7 odstotne točke več kot januarja 2020. V EU-27 je bila nižja (7,3 %) predvsem zaradi nizke brezposelnosti v vrsti manjših članic, ki so se EU-27 priključile kasneje (pretežno nove članice). Stopnja brezposelnosti mladih je ostala na podobnih ravneh kot v predhodnem mesecu (16,9 %). V Sloveniji je bila januarja 2021 stopnja anketne brezposelnosti pri 4,7 % in je bila medletno višja za 0,6 odstotne točke.

Prva objava slovenskega BDP za leto 2020 je bila nad našimi pričakovanji (-6 %), saj naj bi se v celotnem letu skrčil le za 5,5 % (realno) oziroma za 4,3 % (nominalno). Padec potrošnje gospodinjstev (55 % BDP) v višini 9,8 % je bil ključen pri padcu BDP. Zaradi nižjega padca izvoza (-8,7 %) od uvoza (-10,2 %) je prispevek neto izvoza pozitivno vplival na povečanje BDP (za 0,4 odstotne točke). Potrošnja države je bila višja za 1,8 %, medtem ko so se investicije skrčile za zmernih 5,8 %. Od tega so bile investicije v osnovna sredstva nižje za 4,1 %, manjše zaloge pa so vplivale na nižji BDP v takšni višini (0,4 odstotne točke), kot ga je neto izvoz povečal.

Gibanje anketne stopnje zaposlenosti po metodologiji ILO pritrjuje izboljšanju na področju trga dela. Decembra naj bi se desezonirana stopnja brezposelnosti v Sloveniji znižala na 4,7 % (maj: 5,5 %), kar je pol odstotne točke več kot aprila 2020. Na ravni EU-27 je bilo povečanje pri 1 odstotni točki. Osebe, ki so bile na čakanju na delo ali skrajšanem delovnem času po tej metodologiji niso štete med »brezposelne«. To je zelo pomembno imeti v mislih v času, ko se razmere izboljšujejo ter pada delež upravičenih subjektov do pomoči, s tem pa se povečuje verjetnost znižanje dela zaposlenih, ki so danes še na podpornih shemah.

Pri pravnih osebah je bil obseg prejemkov na transakcijske račune v 2020 za 11 % in pri samostojnih podjetnikih za 20 % nižji kot leto prej. To je skladno z našimi pričakovanju, da je pandemija v večji meri prizadela malo gospodarstvo, tudi zaradi njegove večje storitvene naravnanosti. Prav tako je verjetnost opravljene storitve in neizdanega računa večja pri manjših subjektih, kar pojasnjuje del razlike v padcu. Ob tem je zanimivo predvsem dejstvo, da so bili v 2020 pri pravnih osebah prejemki višji od izdatkov v višini 3,7 mrd EUR, medtem ko so bili v 2019 prvi nižji od drugih za 0,5 mrd EUR.

Evropska komisija se je 28. januarja odločila podaljšati začasni okvir za državno pomoč, sprejet 19. marca 2020 za podporo gospodarstvu ob izbruhu koronavirusa, in sicer do 31. decembra 2021. Prav tako se je odločila razširiti področje uporabe začasnega okvira, in sicer tako, da je povišala zgornje meje, ki so v njem določene, in omogočila, da se do konca naslednjega leta nekateri vračljivi instrumenti pretvorijo v neposredna nepovratna sredstva. Navedeno najavo smo pričakovali in je zelo pozitivna, saj državam spet omogoča več manevrskega prostora pri podpori gospodarstvu. Začasni okvir naj bi sicer prenehal veljati 30. junija 2021, razen za ukrepe dokapitalizacije, ki bi se lahko odobrili do 30. septembra 2021.

Mnenje slovenskih potrošnikov je bilo januarja celo nekoliko višje kot decembra (+1), kar je bilo nad našimi pričakovanji (-2). Ob tem velja sicer opozoriti na spremembo metodologije, pri čemer ni znano, ali izmerjena sprememba dejansko upošteva te prilagoditve. Če pogledamo ključne segmente vprašalnika, gospodinjstva ocenjujejo svoje sedanje in prihodnje finančne stanje kot boljše od decembrskega. Primernost za varčevanje sicer označujejo kot slabše, kar je verjetno posledica nizkih obrestnih mer in končno tudi pričakovane implementacije negativnih obrestnih mer na visoke depozite.

Naša ocena o potrebi po novih paketih podpornih ukrepov se je izkazala kot pravilna, saj se s 17. januarjem razglašena epidemija podaljšuje še za dva meseca, kar nudi ustrezno zakonsko podlago za podaljšanje nekaterih podpornih ukrepov in uvedbo novih. Povračilo fiksnih stroškov je že podaljšajo do marca 2021 (za 1. četrtletje), tudi shema skrajšanega delovna časa je bil že v 2020 podaljšana do junija 2021. V PKP8 bo verjetno podaljšano čakanje na delo (do aprila), prav tako pričakujemo, da bo država našla rešitev pri povračilu delodajalcem zaradi dviga minimalne plače. Pričakovati je, da bo minister za delo dvig minimalne plače objavil do konca januarja. Ne pričakujemo višje uskladitve od spodnje meje kot je to določeno v zakonu (+8,9 %), t. j. pri 1.025 EUR bruto.

Novembrski podatki o izvozu blaga so bili pričakovano dobri. Medletno je bil izvoz višji za 0,9 % (30 mio EUR višji), pri čemer je bila rast na trge EU višja za 20 mio EUR, na trge izven EU pa za 10 mio EUR (relativna krepitev je bila, zanimivo, enaka: 0,9 %). Pri tem je seveda ključna razlika med izvozom na trge EU in v druge države. Izvoz v prvo skupino držav je bil v enajstih mesecih 2020 nižji za 10 % (realen padec je bil verjetno pri okoli 8 %, zaradi padca cen blaga), v druge države pa višji za 16 %, predvsem zaradi visoke rast izvoza v Švico (+93 % v prvih desetih mesecih oz. +1,7 mrd EUR), kar izvira pretežno iz poslov skladiščenja zdravil za večji zdravstveni koncern v regiji.

V sedmem podpornem paketu ni pomembnih novih sistemskih ukrepov. Zvišuje se najvišja dovoljena subvencija na zaposlenega za poplačilo fiksnih stroškov za bolj prizadete subjekte (s padcem prodaje nad 70 % v zadnjem četrtletju), ki pa ob drugih omejitvah (1,2 % mesečnega povračila) in 70 % oz. 90 % kritja čiste izgube ne pomeni bistveno večjega širjenja vrednosti upravičenja iz tega naslova. V zadnjem osnutku zakona ni bilo več predloga o zamrznitvi minimalne plače ali prisilnem upokojevanju, ki sta za politiko precej občutljivi temi. Pri odlogih kreditnih obveznosti se odpravlja napaka iz PKP6, ki je določila, da se odlogi podaljšajo le do konca januarja 2021. Po zadnjem predlogu se lahko podaljšajo za 9 mesecev, vendar je obstoječe obdobje odloga obveznosti že šteje v to obdobje. Solidarnostni dodatek za upokojence s pokojninami do višine 714 EUR bruto naj bi enkratno povečal razpoložljiv dohodek prejemnikov pokojnin za okoli 70 mio EUR (spomladni dodatek za 67 mio EUR). Upravičenci od prvega do petega dohodninskega razreda pa bodo prejeli še enkratni solidarnosti dodatek v višini 50 EUR na otroka. Predvideno je, da naj bi se solidarnostni dodatek za upokojence izplačal že ob izplačilu pokojnine za mesec december (29. 12.), mogoče pa je tudi, da bo izplačan v prvih dneh januarja 2021. Izredni solidarnostni dodatek za upokojence naj bi bil izplačan do konca januarja 2021.

V primerjavi z oktobrom 2019 je bila skupna vrednost industrijske proizvodnje v oktobru 2020 nižja le še za 1,1 %. Na upad skupne vrednosti na letni ravni sta vplivali nižji vrednosti proizvodnje v predelovalnih dejavnostih (za 1,2 %) in v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro (za 0,5 %), medtem ko je bila v rudarstvu višja (za 2,0 %). Na letni ravni se je tako padec industrijske proizvodnje znižal na 7,3 %. Zaradi visokega razpoloženja v industriji in dobre vodnatosti rek v novembru in decembru pričakujemo, da se bo padec do konca leta znižal na okoli 6,5 % na letni ravni. Padec prihodkov je bil v prvih desetih mesecih (-9,3 %) nekoliko višji kot pri industrijski proizvodnji (-7,3 %) in izvira tako iz padca cen kot rasti zalog izdelanih izdelkov (+2,1 %).