Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 6. do 12. avgusta 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 6. do 12. avgusta 2022

V juniju se je industrijska proizvodnja v Sloveniji po originalnih podatkih v enem mesecu povečala za 1,7 % (3,1 % medletno), kar je bilo predvsem posledica rasti proizvodnje v predelovalnih dejavnostih (+2 % glede na maj; +6 % glede na junij 21). Ker je junija običajno, da industrijska proizvodnja poraste glede na maj, so bili gibanja na podlagi desezoniranih podatkov drugačna. Tako je na mesečni ravni upadla za 0,2 %, od tega v predelovalnih dejavnostih za 0,6 %. Že drug zaporedni mesec je bil padec visok v rudarstvu (7 % v maju in prav toliko v juniju). Kljub navedenim padcem v rudarstvu, pa so bili polletni trendi (1. polletje 2022/1. polletje 2021) še vedno pozitivni, še posebej izrazito prav v tej dejavnosti. Bila je višja za 18 % v rudarstvu, v predelovalnih dejavnostih za 5,3 %, medtem ko je bila v oskrbi z električno energijo, plinom in paro nižja za 19 %, predvsem zaradi nižje proizvodnje električne energije v hidroelektrarnah. Vir: Statistični urad RS

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 30. julija do 5. avgusta 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 30. julija do 5. avgusta 2022

Svetovni proizvodni PMI (JP Morgan in S&P Global) se je julija ponovno znižal, in sicer na 2-letno dno (51,1). Tako odraža stagnacijo industrijske proizvodnje na svetu (output indeks pri 50), predvsem pa negotovo izglede, saj se je obseg novih naročil ponovno znižal, dinamika nastajanja novih delovnih mest pa se je ustavila. Že tretjič v zadnjih štirih mesecih se je obseg proizvodnje v vmesni proizvodnji znižal, kar pretežno odraža težave v industrijah, ki pri svoji proizvodnji uporabljajo veliko energentov in surovin.

Izpod peresa glavnega ekonomista, od 23. do 29. julija 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista, od 23. do 29. julija 2022

Ameriški BDP se je v 2. četrtletju skrčil za 0,9 % na letni osnovi (to ni primerljivo z medletno spremembo, kot jo poznamo v Evropi), medtem ko je bil v 1. četrtletju nižji za 1,6 %. Padec je bil posledica znižanja zalog (predvsem pri splošnih trgovcih in pri trgovcih z motornimi vozili), investicij v stanovanjsko gradnjo, nižje potrošnje države za federalni ravni in ravni posameznih držav (manjše potrebe zaradi pandemije). Nižje zaloge so vplivale kar za 2 o. t. nižji BDP (kot bi sicer bil), stanovanjske investicije pa denimo 0,7 o. t. Analitiki so pričakovali rast v višini 0,4 % BDP. Na drugi strani se je potrošnja gospodinjstev povečala kot tudi izvoz, ki sta dejansko ključni komponenti kakovostne gospodarske rasti. Pi izvozu je izstopala večja rast izvoza industrijskega blaga in surovin (naftnih derivatov in plina), kot tudi hrane, krmil in pijač. Pri storitvah je izstopala rast izvoza potovanj, kar pomeni večjo potrošnjo tujih turistov v ZDA. Na strani uvoza je izstopala rast uvoza potovanj, kar pomeni večjo potrošnjo državljanov ZDA v tujini, kar je bilo posledica tako povečanja potovanj in letalskega prometa kot močnega dolarja, ki povečuje kupno moč Američanom. Znotraj potrošnje gospodinjstev so upadli nakupi blaga, povečalo pa se je trošenje storitev, še posebej v turizmu, zdravstvu in transportnih storitev. Poslovne investicije so ostale realno nespremenjene, kar odraža omahovanje zasebnega sektorja glede investicij. Posledično lahko zaključimo, da je bil padec BDP statistične narave ter so ZDA res vstopile v recesijo (dva zaporedna znižanja BDP), vendar je ta izključno tehnične narave, saj se je zaposlenost še povečala in so kakovostne komponente BDP porasle. V 3. četrtletju lahko v ZDA pričakujemo okoli 2-odstotno rast, že na podlagi aktualnih podatkov za mesec julij. Ameriško gospodarstvo je bilo v 2. četrtletju realno za 2,5 % večje kot v četrtletju pred izbruhom pandemije (4. četrtletje 2019).

Izpod peresa glavnega ekonomista, od 16. do 22. julija 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista, od 16. do 22. julija 2022

Gospodarska klima v Sloveniji se je v mesecu juliju pričakovano poslabšala (znižala se je za 1,7 o. t. na -1,1) in je zdaj nekoliko pod dolgoletnim povprečjem, kar odraža upočasnjeno gospodarsko dinamiko, predvsem pa izrazito negativna pričakovanja potrošnikov in delno predelovalnih dejavnostih glede pogojev poslovanja v prihodnjih mesecih. Skupni imenovalec teh izzivov so visoke cene energentov in surovin, ki zmanjšujejo razpoložljiv dohodek gospodinjstev, v industriji pa je skrb večja zaradi nevarnosti redukcij zemeljskega plina.

Izpod peresa glavnega ekonomista, od 9. do 15. julija 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista, od 9. do 15. julija 2022

Industrijska proizvodnja v Sloveniji se je v mesecu maju povečala za 0,8 % (prav toliko tudi v območju evra), kar je bilo več od naše ocene (+0,2 %) in več kot v mesecu aprilu (+0,4 %). Ti podatki so sicer začasne narave, kar pomeni, da so manj zanesljivi, vseeno pa kažejo, da se trdni podatki (podatki, ki kažejo prihodke, proizvodnjo) v gospodarstvu v 1. polletju v Sloveniji niso pomembno poslabšali. Industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih se je zvišala le za 0,2 %. K mesečni rasti je tako najbolj prispevala dejavnost oskrbe z električno energijo, plinom in paro, ki je porasla za 5,1 %. V rudarstvu se je znižala na 7,7 %, kar pretežno odraža spremembe v količini izkopanega lignita v Premogovniku Velenje.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 25. junija do 8. julija 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 25. junija do 8. julija 2022

Globalni sestavljeni PMI (J.P. Morgan Composite) se je v juniju pričakovano povečal (s 51,3 v maju na 53,5 v juniju), kar je bilo posledica povečanja proizvodnje na Kitajskem zaradi umika pretežnega dela zajezitvenih ukrepov v Šanghaju. V kolikor bi iz indeksa izločili Kitajsko, bi se PMI znižal, in sicer s 53,9 na 53,1. Svetovna proizvodnja se je tako po aprilskem in majskem padcu v juniju povečala. Rast v storitvenem sektorju je bila najvišja v zadnjih štirih mesecih. Rast je bila hitrejša v poslovnih storitvah in proizvodnji potrošniških izdelkov, medtem ko se je umirila pri potrošniških storitvah. V Braziliji, Indiji in na Kitajskem je bila vrednost indikatorja najvišja (med 14 velikimi svetovnimi gospodarstvi), medtem ko se je njegova vrednost najbolj okrepila na Japonskem, v Združenem kraljestvu in Braziliji. Kitajsko in rusko gospodarstvo se ponovno krepita, medtem ko se je rast upočasnila v vseh ostalih gospodarstvih. Nova naročila so se povečala najpočasneje po juliju 2020, medtem ko so se nova izvozna naročila skrčila še četrti zaporedni mesec.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 18. do 24. junija 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 18. do 24. junija 2022

Consensus Economics, mesečna anketa med neodvisnimi inštitucijami, ki napovedujejo gospodarska gibanja za države, je za Slovenijo v mesecu juniju nekoliko pričakovano dvignil obete za gospodarsko rast v letošnjem letu (+0,4 odstotne točke v 1 mesecu) in celo v letu 2023 (+0,1 odstotne točke), kar je predvsem posledica dveh dejavnikov - okrepitve pričakovanj o dvigu realne rasti potrošnje gospodinjstev (s 5,5 % na 7 % v 2022 in s 2,8 na 3 % v 2023) in pričakovanj o rasti investicij (s 5,1 na 7,5 % v 2022) ter rasti industrijske proizvodnje (s 3,4 % na 3,5 % v 2022 in s 3,0 na 3,1 % v 2023) in s tem realne rasti izvoza blaga. Dvig ocene za leto 2022 v veliki meri izvira iz visokega učinka prenosa in s tem visoke gospodarske rasti v 1. četrtletju (realno skoraj za desetino več). Med državami v vzhodni in južni Evropi so obeti za gospodarsko rast v 2022 višji le še za Poljsko (4,9 %), nekoliko nižji so za Madžarsko (4,5 %). Obeti za rast v prihodnjem letu so se pretežno znižali, z izjemo za Slovenijo, kjer so se zvišali.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 11. do 17. junija 2022
Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 4. do 10. junija 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 4. do 10. junija 2022

Prvi podatki o poslovanju sektorjev v Sloveniji v 1. četrtletju 2022 so pričakovano pokazali, da zasebni sektor ni povsem mogel prenesti višjih cen surovin in energentov v končne cene, saj se je bruto marža glede na predhodno četrtletje znižala za 3 odstotne točke na 22 % (dodana vrednost v prodaji). Nazadnje je bila na takšni ravni v letu 2018. V rudarstvu (-8 o. t.), energetiki (-10 o. t.) in v storitvenih dejavnosti (finance, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, zdravstvo) so bili padci največji. V predelovalnih dejavnostih in trgovini, dveh dejavnostih, ki sicer ustvarita najvišjo dodano vrednost in kjer je zaposlenih največ oseb, pa je bruto marža upadla za 1 o. t. Kako smo lahko ob tako visokem padcu bruto marže sploh beležili pozitivno rast BDP v 1. četrtletju, pojasni visoka rast prodaje, ki izvira iz rasti cen, ki je porasla nominalno precej bolj kot dodano vrednost, vendar se je ob tem tudi realna dodana vrednost povečala. Kljub padcu bruto marže se je tako dodana vrednost po naši oceni še vedno realno povečevala.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 28. maja do 3. junija 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 28. maja do 3. junija 2022

Dinamika trgovinske menjave je v Sloveniji tudi aprila ostala na visoki ravni. Nekoliko nasprotno od pričakovanj, se je celo še okrepila. Aprilski izvoz (4,2 mrd EUR; naša ocena: 3,9 mrd EUR) v letu 2022 je bil za skoraj 1 mrd EUR višji kot v enakem mesecu lani, uvoz (4,7 mrd EUR) pa za 1,4 mrd EUR. Medletno je bila rast izvoza blaga pri 29 % (prve štiri mesece je bila višja za 24 %), uvoza pa pri 43 % (prve štiri mesece je bila višja za 48 %). Trgovinska bilanca (presežek vrednosti uvoza nad izvozom) je aprila ostala negativna (-570 mio EUR) in se je v štirih mesecih tekočega leta povečala na 2,2 mrd EUR, kar je izjemno veliko (12 % BDP). V prihodnjih mesecih pričakujemo upočasnjeno rast zasebne potrošnje ter tudi efekt izvoza višjih cen industrijskih izdelkov, zato ocenjujemo, da se bo mesečni primanjkljaj dinamično zniževal. Vir: Statistični urad RS.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 21. do 27. maja 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 21. do 27. maja 2022

Sestavljeni PMI za območje evra je v maju po prvi oceni (podatki so bili anketno zbrani med 12. in 20. majem) nekoliko upadel (s 55,8 v aprilu na 54,9), kar je bila posledica nekoliko nižje rasti v storitvah (56,3) in slabših pričakovanj v predelovalnih dejavnostih (54,4), vendar se je ocena tekoče proizvodnje (v maju) izboljšala na 51,2. Na podlagi tega indikatorja je pričakovati tudi v 2. četrtletju zmerno rast proizvodnje v območju evra.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 7. do 20. maja 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 7. do 20. maja 2022

Slovenski BDP je bil v 1. četrtletju 2022 realno višji za 0,8 % glede na predhodno četrtletje (desezonirano), kar je znatna upočasnitev glede na rasti, ki smo jih bili vajeni od začetka leta 2021. Kljub temu lahko označimo rast kot izjemno visoko, saj je sledila 5,3-odstotni četrtletni rasti v zadnjem četrtletju 2021, in takšnim rastem običajno sledi padec. 0,8-odstotna rast je bila prav tako višja kot v EU (+0,4 %) in 4-krat višja od naše ocene (+0,2 %).

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 30. aprila do 6. maja 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 30. aprila do 6. maja 2022

Svetovni proizvodni indeks PMI (JP Morgan) se je aprila (52,2) ponovno nekoliko znižal glede na marec (52,9) in je dosegel najnižjo vrednost po avgustu 2020. Indeks tekoče proizvodnje (»output«) je upadel pod 50 (48,5), kar pomeni, da se je aprila svetovna proizvodnja znižala, in sicer predvsem zaradi situacije na Kitajskem. Brez upoštevanja le-te se je indeks svetovne proizvodnje celo nekoliko povzpel, in sicer na 53,2. Tekoča proizvodnja se je v ZDA okrepila na 9-mesečno najvišjo vrednost, upočasnitev rasti v območju evra pa se je nadaljevala. Mednarodna trgovina se je skrčila drugi zaporedni mesec, in sicer predvsem na Kitajskem, deloma tudi v Nemčiji, Franciji in na Japonskem. Med večjimi svetovnimi gospodarstvi je bilo največ optimizma prisotnega v ZDA, Avstraliji, Kanadi in območju evra (znotraj tega na Nizozemskem in v Franciji), največ pesimizma v industriji pa je bilo na Kitajskem in delno v Mehiki. V državah ASEAN se je razpoloženje okrepilo (rast s 51,7 na 52,8), pri čemer je po optimizmu izstopal Singapur (58,1). Med sedmimi državami te skupine so obstajale razlike v obsegu zajezitvenih ukrepov, v povprečju pa so bili ti ukrepi blažji, kar je okrepilo delovno prisotnost zaposlenih. Vir: JP Morgan, S&P Global.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 23. do 29. aprila 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 23. do 29. aprila 2022

V aprilu so se v primerjavi s prejšnjim mesecem cene življenjskih potrebščin (ICŽP) zvišale za 2,6 %, kar je bilo precej več od naših pričakovanj (+0,9 %). K mesečni inflaciji so največ, vsak po 0,5 odstotne točke, prispevale višje cene hrane (za 2,9 %) in počitniških paketov (za 19,2 %). V skupini hrane so se najbolj podražili olje in maščobe (za 7 %), meso (za 6,3 %), zelenjava (za 5,2 %) ter kruh in izdelki iz žit (za 2,9 %). Dražja kot prejšnji mesec je bila tudi električna energija (za 11,6 %), ki je k inflaciji prispevala 0,3 odstotne točke. Za prav toliko, za 0,3 odstotne točke, so inflacijo zvišale podražitve oblačil in obutve (za 3,8 %). 0,2 odstotne točke so dodala dražja tekoča goriva (za 20,4 %).

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 16. do 22. aprila 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 16. do 22. aprila 2022

Vrednost kazalnika gospodarske klime v Sloveniji je v aprilu znašala 4,3 odstotne točke in je bila za 2,7 odstotne točke višja kot prejšnji mesec (1,6 odstotne točke). K zvišanju so prispevale višje vrednosti kazalnikov zaupanja v storitvenih dejavnostih (za 1,3 odstotne točke), med potrošniki (za 1,1 odstotne točke) in trgovini na drobno (za 0,6 odstotne točke), medtem ko je bil vpliv kazalnikov zaupanja v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu rahlo negativen (za 0,1 oziroma 0,2 odstotne točke). Vir: Statistični urad RS.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 9. do 15. aprila 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 9. do 15. aprila 2022

Indikator ZEW meri razpoloženje finančnikov v gospodarstvu. V območju evra je aprilska ocena tekoče gospodarske situacije v območju evra ponovno upadla (-6,6 točke). Znižala se je tudi v ZDA (-3,8), vendar so bili ameriški finančniki še vedno precej bolj optimistični kot ostali. Tudi na Kitajskem so se razmere močno poslabšale (-14,6 točke), predvsem zaradi večjega deleža finančnikov, ki ocenjujejo razmere kot slabe. Indikator pričakovanj je morda še nekoliko bolj pomenljiv in je v območju evra upadel za 4,3. V ZDA je nekoliko zrasel (+1,4), okrepil se je tudi na Kitajskem, kar pomeni, da na Kitajskem finančniki pričakujejo kmalu umik zajezitvenih ukrepov. Zelo spodbudno je tudi, da manjši delež finančnikov kot prej pričakuje, da bo rast cen še višja (neto četrtina jih v območju evra meni, da bo višja, kar je 15 točk manj kot marca). Glede tega so najbolj optimistični v ZDA, kar je verjetno tudi posledica padca cen nafte. Precej večji delež finančnikov iz območja evra pričakuje rast kratkoročnih obrestnih mer (neto 70 %), v ZDA kar 93 %. Sektorsko gledano je ocena razmer poslovanja najšibkejša v avtomobilski industriji, v jeklarnah in kemični industriji. V informacijski tehnologiji, telekomunikacijah in storitvah pa so razmere, prav nasprotno, precej dobre.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 2. do 8. aprila 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 2. do 8. aprila 2022

Sestavljeni indeks nabavnih managerjev v območju evra (anketa je bila izvedena med 11. in 28. marcem) se je v marcu nekoliko znižal (s 55,5 na 54,9). Storitveni del gospodarstva je na drugi strani še vedno čutil povečano povpraševanja, saj je storitveni PMI ostal na visoki vrednosti (s 55,5 se je povečala na 55,6). V evropskem storitvenem sektorju je bila rast najvišja v Franciji (krepitev s 55,5 na 57,4) in Nemčiji (rast s 55,8 na 56,1), medtem ko je v Italiji upadla (s 52,8 na 52,1). Stroškovna inflacija je bila v Italiji bolj izrazita kot drugje, saj je tudi storitveni del gospodarstva nekoliko bolj vezan na ceno zemeljskega plina.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 26. marca do 1. aprila 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 26. marca do 1. aprila 2022

Marca so se cene na mesečni ravni (glede na februar 2022) znižale za 1,1 % (prejšnji mesec so se povišale kar za 1,4 %). Na letni ravni so se marčevske cene (indeks cen življenjskih potrebščin) v Sloveniji v povprečju zvišale za 5,4 %, kar je izjemno visok padec po februarski rasti (6,9 %) in izvira iz začasnega, 3-mesečna znižanja trošarin na električno energijo in zaradi visokega učinka osnove (marca 2021 so bile cene že precej višje kot februarja 2021, kar pomeni učinek rastoče osnove). Kot zanimivost naj omenimo, da je prav marčevski indikator znotraj zaupanja potrošnikov pokazal, da je bil v tem mesecu rekorden delež gospodinjstev, ki so ocenjevala, da bo rast cen v prihodnosti še višja. Lahko rečemo, da so se motili, in sicer verjetno vsaj za mesece marec, april in maj 2022.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 19. do 25. marca 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 19. do 25. marca 2022

Gospodarska klima v Sloveniji se je po štirih zaporednih mesecih rasti v marcu 2022 znižala za 5,2 odstotne točke, kar je bilo skladno z našimi pričakovanji (-5,6). Na letni ravni je ostala višja, in sicer za 2 odstotni točki. Negativno so na mesečno spremembo vplivale nižje vrednosti kazalnikov zaupanja med potrošniki (za 2,5 odstotne točke) in v predelovalnih dejavnostih (za 2,3 odstotne točke). Vpliv nižjega zaupanja v storitvenih dejavnostih je bil blažji (za 0,5 odstotne točke), medtem ko je bil vpliv kazalnika zaupanja v trgovini na drobno pozitiven (za 0,1 odstotne točke). Kazalnik zaupanja v gradbeništvu na spremembo ni imel vpliva.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 12. do 18. marca 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 12. do 18. marca 2022

OECD je ocenil, da naj bi bila svetovna gospodarska rast zaradi negotovosti, povezane z vojno v Ukrajini, v letu 2022 nižja za 1 odstotno točko, medtem ko naj bi bila povprečna inflacija višja za dodatni 2,5 odstotni točki, predvsem kot posledica dviga cen energentov, surovin in močnega dolarja. V območju evra naj bi tako bila gospodarska rast nižja za 1,4 odstotne točke in inflacija višja za 2 odstotka. Neposreden ekonomski pomen Rusije in Ukrajine je sicer v globalnem gospodarstvu majhen (2 % svetovnega BDP), prav tako so finančne povezave z drugimi državami majhne, kar pomeni omejeno tveganje. Več v prilogi.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 5. do 11. marca 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 5. do 11. marca 2022

Indeks nabavnih managerjev v svetovni elektronski industriji se je februarja znižal (s 56,3 na 54,8) na najnižjo vrednost v zadnjih 15 mesecih. Upočasnila se je tekoča rast proizvodnje in novih naročil. Indeks se je znižal zaradi nekoliko šibkejšega povpraševanja, pomanjkanja surovin in odsotnosti zaposlenih (v Aziji je bilo to bolj izrazito). Podobno kot v drugih sektorjih se zamude pri dobavah nekoliko znižujejo. Stroškovni pritiski ostajajo visoki, saj so se cene surovin na mednarodnih trgih povečale, hkrati pa so narasli stroški transporta. Februarja je tako okoli 28 % svetovnih proizvajalcev dvignilo cene (le 1 % jih je znižalo), kar je bilo sicer nekoliko manj kot januarja.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 26. februarja do 4. marca 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 26. februarja do 4. marca 2022

BDP v Sloveniji se je v zadnjem četrtletju leta 2021 povečal za 5,4 % (desezonirano, glede na predhodno četrtletje), kar je bilo 10-krat več kot v EU-27 (0,4 %) ali v območju evra (0,3 %). Glede na 4. četrtletje 2020 je bil BDP v Sloveniji večji za desetino, kar je bila visoka rast (le v 2. četrtletju je bila višja, pri 16,1 %). V celotnem letu 2021 je bila rast 8,1-odstotna, kar je bilo več od zadnjega konsenza (6,7 %). Potrošnja gospodinjstev je porasla za 11,6 %, države za 3,9 % in bruto investicij v osnovna sredstva za 12,3 % (tudi zaloge so pozitivno prispevale k rasti, v višini 0,8 odstotne točke). Izvoz blaga in storitev je bil realno višji za 13,2 %, uvoz pa za 17,4 % (odražal je tako večji uvoz polproizvodov za predelovalno dejavnosti, ki 80 % le-te izvozi, kot večjo potrošnjo gospodinjstev, države in investicij). K celotni rasti BDP je tako predvsem prispevala višja potrošnja gospodinjstev (70 % rasti). Ta je bila realno višja za 4,3 % glede na leto 2019.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 19. do 25. februarja 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 19. do 25. februarja 2022

Gospodarska klima v Sloveniji se je v februarju 2022 pričakovano izboljšala, predvsem zaradi pretežnega umika omejitev s storitvenih dejavnostih. Na mesečni ravni je bila višja za 1,2 odstotne točke (pričakovali smo dvig za 0,3 točke) in na letni ravni za 10,1 odstotne točke. Pozitivno so na mesečno spremembo vrednosti kazalnika gospodarske klime vplivale višje vrednosti kazalnikov zaupanja med potrošniki (za 0,6 odstotne točke), v storitvenih dejavnostih (za 0,5 odstotne točke) in v predelovalnih dejavnostih (za 0,2 odstotne točke). Vpliv kazalnikov zaupanja v trgovini na drobno in v gradbeništvu je bil negativen, vendar je bil vpliv majhen (vsak za 0,1 odstotne točke).

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 12. do 18. februarja 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 12. do 18. februarja 2022

Vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov je bila v februarju 2022 na mesečni ravni za 3 odstotne točke višja, kar je bilo precej skladno z našimi pričakovanji (rast v višini 2 točk). Dvig vrednosti kazalnika zaupanja na mesečni ravni so povzročila bolj optimistična pričakovanja potrošnikov glede gospodarskega stanja v državi (za 8 odstotnih točk) in finančnega stanja v gospodinjstvih (za 7 odstotnih točk). To je po naši oceni posledica pričakovanj o umiku preostalih zajezitvenih ukrepov kot tudi pričakovanj o rasti plač.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 5. do 11. februarja 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 5. do 11. februarja 2022

Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila peti mesec zapored višja, in sicer je bila v decembru 2021 za 1,1 % višja kot v mesecu pred tem. V predelovalnih dejavnostih in rudarstvu je bila višja (za 1,1 % oz. za 16,0 %), v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro pa nižja, predvsem zaradi slabše hidrologije (za 2,4 %). Rast nas je presenetila, še posebej po krepki rasti v novembru (+2,8 % glede na oktober) in glede na običajne razmere v tem mesecu v zadnjih nekaj letih. Pričakovali smo namreč zmeren, 0,3-odstotni padec. Gledano po tehnološki zahtevnosti proizvodnje je presenetila mesečna rast proizvodnje v visoko tehnoloških dejavnostih (+51,3 %) kot tudi v nizko tehnoloških (+18,5 %).

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 29. januarja do 4. februarja 20221

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 29. januarja do 4. februarja 20221

Januarja 2022 se je rast cene v območju evra (HICP metodologija) presenetljivo še povečala (srednja ocena na Reutersu: +4,4 % glede na januar 2021), in sicer za 5,1 % (decembra so bile cene medletno višje za 5,0 %). Naša napoved je bila med 41 institucijami med najbolj natančnimi (5,2 %), kljub temu da je bila najvišja. Tako velik faktor napake osrednja ocena ni beležila že dolgo (institucije smo napovedi oddale do 26. januarja 2022), kar je posledica precejšnjih razlik v modelih prenosa cen surovin in energentov na končne cene blaga in storitev. Januarja 2022 je bila medletna rast cen najvišja v Litvi (+12,2 %), Estoniji (+11,7 %), na Slovaškem (+8,5 %) in v Belgiji (+8,5 %). Glede na predhodni mesec (december 2021) so bile cene višje za 0,3 %. Cene energentov (predvsem električne energije, zemeljskega plina, tudi nafte) so bile višje za 6 %, medtem ko so se cene industrijskih proizvodov celo presenetljivo znižale (za 2 %). Razlog za padec teh cen v tem trenutku ni jasen (podrobni podatki niso na voljo). Cene storitev so bile nespremenjene, cene hrane, alkohola in tobaka pa so bile v povprečju višje za 1,1 %.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 22. do 28. januarja 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 22. do 28. januarja 2022

Gospodarska klima v Sloveniji se je januarja 2022 pričakovano nekoliko izboljšala (s 5,1 na 5,7), kar je bilo sicer nekoliko manj od naših pričakovanj (rast za 1 indeksno točko) in na podlagi drugih kazalnikov zaupanja (ki sestavljajo gospodarsko klimo), kot smo mislili. K zvišanju vrednosti kazalnika na mesečni ravni sta namreč prispevala kazalnika zaupanja v storitvenih dejavnostih (za 0,5 odstotne točke) in trgovini na drobno (za 0,1 odstotne točke). Kazalniki zaupanja v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu (prav rast teh dveh smo pričakovali) in med potrošniki nanjo niso imeli vpliva.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 15. do 21. januarja 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 15. do 21. januarja 2022

Po novembrskem (80,8 USD) in decembrskem (74,3 USD) padcu cen nafte je postalo jasno, da je bilo to le začasnega značaja. Cena nafte brent se je povzpela nad 88 USD za sodček, na najvišjo vrednost v zadnjih sedmih letih, kar je blizu naši oceni za povprečje leta (85 USD), medtem ko je glavnina institucij še pred nekaj meseci ocenjevala, da bo njena cena v 2022 upadla na okoli 70 do 75 USD. Pospešek ceni je dal napad na skladiščne zmogljivosti v Združenih arabskih emiratih. Geopolitične napetosti na vzhodu Evrope in skrbi glede zadostnih prostih zmogljivosti za črpanje v državah OPEC so prav tako prispevale k visoki ceni. Dvig cen nafte bo ponovno prispeval k rasti medletne inflacije v vseh državah.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 8. do 14. januarja 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 8. do 14. januarja 2022

Industrijska proizvodnja v novembru je bila v območju evra višja za 2,3 % glede na predhodni mesec, kar je visoka rast. Zmerno rast se je sicer pričakovalo, saj je bil padec v oktobru 1,3-odstoten. Opozoriti je potrebno tudi na statistično anomalijo, povezano z Irsko, kjer je industrijska proizvodnja »na papirju« v oktobru upadla za 32 %, v novembru pa je porasla za 37 %. V Nemčiji in Franciji se je novembra nekoliko znižala, porasla je v Španija in na Nizozemskem. Kljub padcu v Nemčiji so ostale države srednje Evrope beležile krepko rast. Na Poljskem je rast znašala 5,9 %, na Češkem 4,8 %, na Slovaškem 3,5 %, na Madžarskem 2,9 % in v Sloveniji 2,8 %. Na ravni EU-27 se je novembra okrepila predvsem rast proizvodnje investicijskih dobrinah (+2,3 %), potrošnih dobrin (+3 %, sicer po 3,4-odsotnem padcu v oktobru) in vmesnih proizvodov (1,4 %), medtem ko je bila pri trajnih dobrinah (vozila ipd.) nespremenjena.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 1. do 7. januarja 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 1. do 7. januarja 2022

V novembru 2021 je Slovenija izvozila po prvih ocenah za 3,7 mrd EUR blaga, kar je bilo skoraj za četrtino več kot v istem mesecu lani. V 11 mesecih leta je bila rast 19-odstotna. Še v jesenski napovedi smo pri Analitiki GZS ocenjevali, da bo rast izvoza v 2021 12-odstotna. Rast uvoza blaga je znašala 30 % v prvih 11 mesecih (naša jesenska ocena: +17 %). Iz držav EU smo uvozili za 24 % več, iz držav nečlanic pa za 42 %, k čemer je prispevala tudi visoka rast cen surovin in energentov. Tako pri rasti uvoza in izvoza moramo opozoriti na rast prometa z blagom, ki ni izdelan v Sloveniji (cestna vozila, del električne energije ipd.) in vpliva višjih cen surovin in energentov na rast. Glede na podatke o blagovni menjavi v novembru lahko ugotovimo, da je bilo zadnje četrtletje 2021 precej verjetno dobro tako za izvoznike kot za domačo potrošnjo in investicijsko potrošnjo. Prva ocena rasti realnega BDP med 6 in 7 % za 2021 je tako precej na mestu.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 18. do 24. decembra 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 18. do 24. decembra 2021

Kljub zadržanim pričakovanjem o gibanju gospodarske klime, se je ta decembra zopet močneje povečala. Porasla je drugi zaporedni mesec in se povzpela blizu julijske (2021) vrednosti oz. vrednosti iz avgusta 2019. Podatki so desezonirani in kažejo, da se je krepko povečal kazalnik zaupanja v trgovini na drobno (+9 točk glede na november, na podobni ravni kot julija 2021), kazalnik zaupanja v gradbeništvu (+6 točk glede na november in na zgodovinsko najvišjo vrednosti) in kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih (+4 točke glede na november na julijsko vrednost). Tudi kazalnik zaupanja potrošnikov je porasel (za 3 točke glede na november), upadlo je le razpoloženje v storitvenih dejavnostih (-4 točke glede na november), pretežno zaradi nekaterih novih omejitvenih ukrepov in strahu pred novimi.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 11. do 17. decembra 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 11. do 17. decembra 2021

Decembrske ocene gospodarske rasti (BDP) za Slovenijo (Consensus Economics) za leto 2021 so se kljub šibki rasti v 3. okrepile (s 6,0 % v novembru na 6,3 %, kar je tudi naša osrednja ocena). Ob tem je UMAR v zadnji aktualni številki Ekonomskega ogledala ocenil, da bo gospodarska rast v 2021 verjetno za pol do 1 odstotne točke višja od lastne jesenske ocene (torej bo med 6,6 % in 7,1 %). Na drugi strani se je nekoliko znižala povprečna ocena rasti BDP za leto 2022 (s 3,9 % na 3,8 %, naša ocena: +4,4 %, decembrska ocena OECD: +5,4 %).

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 4. do 10. decembra 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 4. do 10. decembra 2021

Globalni podatki o razpoloženju in aktivnostih v sektorjih v novembru so bili pretežno dobri. 19 od 21 sektorjev je beležilo rast poslovanja. Najmočneje se je okrepila aktivnost v dejavnosti financ (zavarovalnice, druge finančne institucije, brez bank), transportu, industrijskih storitvah ter razvoju programske opreme, v bankah in proizvodnji tehnološke opreme. Padec je bil prisoten v sektorju kovin in rudnin ter v avtomobilski industriji in industriji avtomobilskih delov, vendar je bil padec v zadnji relativno majhen. Cenovni pritiski so bili še naprej visoki na globalni ravni. Še posebej so bili visoki pri cenah vhodnih inputov v tehnološki opremi, gradbenem materialu, kemični industriji ter papirni industriji.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 27. novembra do 3. decembra 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 27. novembra do 3. decembra 2021

Po prvi četrtletni oceni se je slovenski BDP v 3. četrtletju 2021 povečal za 1,3 % glede na predhodno četrtletje (prilagojeno za sezono in koledar), kar je bilo razočaranje glede na našo oceno o 2,6-odstotni rasti. V EU-27 se je BDP v tem obdobju okrepil za 2,1 %, kar je bilo predvsem posledica višje rasti v nekaterih večjih gospodarstvih (Italija, Francija, Španija). Ob tem ne smemo pozabiti, da je bila rast v Sloveniji prisotna že v 1. četrtletju (v Sloveniji: 1,5 %, v EU-27: -0,1 %), medtem ko je bila v 2. četrtletju precej podobna tisti v EU-27 (v Sloveniji: 1,9 %, v EU-27: 2,0 %). Ne glede na šibko rast v 3. četrtletju, je bila povprečna rast po desezoniranih podatkih v prvih treh četrtletjih pri 7,8 % (po izračunih Statističnega urada RS 7,4 %, upoštevaje razlike v sezoni in koledarju). Ocenjujemo, da bo tudi v zadnjem četrtletju 2021 BDP zrasel vsaj za 1,3 % (medletno bo višji za 2 % glede na 4. četrtletje 2020), kar pomeni, da bo letna rast pri 6,3 %, kar je naša osrednja ocena. Pri tem vnovič poudarjamo, da bo mogoča revizija podatkov (predvsem druga) lahko pomembno spremenila prvo oceno letne rasti BDP (objavljena bo februarja 2022) in rasti na četrtletni ravni, zato neka poglobljena analiza četrtletnih trendov vsebinsko ni smiselna.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 20. do 26. november 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 20. do 26. november 2021

Kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih (+2 o. t. glede na oktober) in trgovini na drobno (+7 o. t.) v Sloveniji sta se v novembru zvišala, v gradbeništvu (-1 o. t.) in storitvah (-1 o. t.) pa znižala. Vrednost kazalnika gospodarske klime je tako bila novembra za 0,8 odstotne točke višja kot oktobra, kar je bolje od naših pričakovanj (pričakovali smo padec v višini 1,7 o. t.). Višja je bila tudi od dolgoletnega povprečja (za 4,4 odstotne točke). Kljub rasti zaupanja v predelovalnih dejavnostih se je kazalnik proizvodnje poslabšal za 3 o. t., medtem ko so se ostali kazalniki pretežno izboljšali.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 13. do 19. november 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 13. do 19. november 2021

Vrednost opravljenih gradbenih del (realno) je v septembru glede na avgust porasla bolj od naših pričakovanj (+0,9 % proti +8,5 %). Faktor negotovosti pri napovedi tega agregata je eden od najvišjih (z drugimi besedami: mesečno spremembo je težko zanesljivo oceniti, kasnejše revizije podatkov so visoke). Kljub temu je bila njihova realna vrednost medletno višja le za 0,7 %, v prvih devetih mesecih 2021 pa nižja za 3,7 %. V tem obdobju je bila za 8 % medletno višja le vrednost gradnje inženirskih objektov, medtem ko je bila vrednost specializiranih gradbenih del nižja za 1 %, pri gradnjah stavb pa nižja za 19,8 %.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 6. do 12. novembra 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 6. do 12. novembra 2021

Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila v septembru 2021 za 0,2 % višja kot v avgustu 2021. V predelovalnih dejavnostih je bila višja (za 0,2 %), v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro in v rudarstvu pa nižja (za 4,2 % oz. za 4,1 %). V predelovalnih dejavnostih je bila dosežena rast nekoliko nad našimi pričakovanji, saj smo pričakovali 0,2-odstotno krčenje industrijske proizvodnje

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 30. oktobra do 5. novembra 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 30. oktobra do 5. novembra 2021

Oktobrska vrednost globalnega sestavljenega (kompozitnega) indeksa nabavnih managerjev (PMI), ki ga izračunava J.P. Morgan, se je nekoliko povečala (s 53,3 na 54,5), saj se je optimizem v storitvenih sektorjih svetovnega gospodarstva krepko povečal (s 53,8 na 55,6), medtem ko je proizvodni indeks ostal na podobnih ravneh (rahla rast s 54,1 na 54,3). Pri zadnjem se je sicer ocena aktualne proizvodnje, pa tudi novih naročil, nekoliko znižala (pomeni nekoliko nižjo rast kot v preteklih mesecih). Povišala se je ocena tako vhodnih kot izhodnih cen, kar pomeni, da so podjetja relativno uspešna pri prevalitvi končnih cen na nadaljnje udeležence v verigi. Tu je pomembno izpostaviti, da so se razmere v državah skupine ASEAN v oktobru bistveno izboljšale (epidemija COVID-19 je imela manj negativen učinek na proizvodnjo), z izjemo Mjanmara, kjer je bil indeks pod 45. V azijskih gospodarstvih se je oktobra aktivnost najbolj povišala v sektorju proizvodnje strojev in opreme, pri bankah, industrijskih storitvah, zavarovalništvu in farmaciji. S padci so se soočali v sektorju rudarstva, papirni industriji, softwaru in avtomobilih in avtomobilskih delih.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 23. do 29. oktobra 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 23. do 29. oktobra 2021

BDP v EU-27 se je v 3. četrtletju okrepil za 2,1 % in v območju evra za 2,2 % glede na predhodno četrtletje, kar je bilo nad našimi pričakovanji (2 % za območje evra). Po začasnih podatkih za 11 gospodarstev, ki predstavljajo 91 % BDP EU-27, se je rast pospešila v Španiji (s 1 % v 2. četrtletju na 2 %) in Franciji (s 1,3 % na 3,0 %), medtem ko se je upočasnila v Nemčiji (s 1,9 % na 1,8 %). V Avstriji je rast ostala visoko, pri 3,3 %, vendar je bila nižja kot v 1. četrtletju (+4,0 %). Države z večjim delom storitvenega dela gospodarstva so tako svojo rast nekoliko bolj okrepile, natančnejša ocena in podatki za nekatere druge države pa bodo na voljo 16. novembra 2021.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 16. do 22. oktobra 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 16. do 22. oktobra 2021

Vrednost gospodarske klime se je v oktobru (2,2 točke) znižala za 2,5 odstotne točke glede na september oziroma več od naših pričakovanj (pričakovali smo znižanje s 4,7 na 4,0). Negativno so na mesečno spremembo vrednosti kazalnika gospodarske klime vplivali predvsem kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 2,0 odstotne točke), kazalnik zaupanja med potrošniki (za 0,7 odstotne točke) in kazalnik zaupanja v trgovini na drobno (za 0,4 odstotne točke).

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 9. do 17. oktobra 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 9. do 17. oktobra 2021

Avgust je mesec, ko zaposleni v Sloveniji koristijo dopuste in se posledično industrijska proizvodnja močno skrči. Tudi avgust 2021 se ni izneveril tej tradiciji, saj je upadla za 14 % glede na julij, od tega v predelovalnih dejavnostih za 15 %. Precej bolj merodajni so desezonirani podatki, ki prilagodijo spremembe za posebnosti takšnega meseca. Industrija se je po teh podatkih okrepila za 1 % (predelovalne dejavnosti za 1,5 %, energetika za 7,2 %, rudarstvo je bilo za desetino šibkejše). Znotraj predelovalnih dejavnostih se je okrepila predvsem proizvodnja za investicije (+5,6 %). V predelovalnih dejavnostih smo pričakovali desezonirano 1,2-odstotni padec, ki bi odražal težave v verigi vrednosti, vendar je bila dejanska sprememba pozitivna (+1,5 %).

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 2. do 8. oktobra 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 2. do 8. oktobra 2021

Septembrski globalni kompozitni indikator nabavnih managerjev se je povečal na 53 (z avgustovske vrednosti 52,5), kar je predvsem posledica dviga v storitvenih dejavnostih. V ZDA, območju evra, Združenem kraljestvu, Indiji, Braziliji in Rusiji se je indikator izboljšal, poslabšal se je le na Japonskem in v Avstraliji. Najbolj se je povečala komponenta vhodnih in izhodnih cen, kar pomeni verjetno tudi kasneje dvig cen blaga in storitev za potrošnike. V storitvah so se pričakovanja o prihodnjem poslovanju močno izboljšala, dinamika prihodnje zaposlenosti pa se je okrepila nekoliko manj.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 25.  septembra do 1. oktobra 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 25. septembra do 1. oktobra 2021

Globalni proizvodni indeks JP Morgan se septembra pričakovano ni spremenil (54,1), kar je bila tako posledica rasti novih naročil kot tudi nadaljevanja težav v verigah vrednosti in pomanjkanja materialov (surovin in polproizvodov). Tako vhodne (nakupne cene) kot izhodne (prodajne) cene se povečujejo, s čimer podjetja ohranjajo svojo maržo v aktualnih okoliščinah. Med 31 državami je rast proizvodnje beležilo 24 držav, od tega je bilo na prvih desetih mestih 9 evropskih. Na tretjem mestu so denimo bile ZDA. Slabša situacije je bila v Aziji, kjer je bilo med 12 najnižjimi vrednosti indeksa 10 azijskih. Krčenje proizvodnje je bilo zabeleženo na Tajskem, v Maleziji, Mjanmaru in Vietnamu, v Mehiki in Rusiji.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 18. do 24. septembra 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 18. do 24. septembra 2021

Gospodarska klima je bila septembra 2021 na mesečni ravni za 1,8 odstotne točke nižja (naša ocena: -0,9), na letni ravni pa je bilo še vedno za 8,5 odstotne točke višja. Na njeno spremembo na mesečni ravni so negativno vplivali kazalniki zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 1,3 odstotne točke), v trgovini na drobno (za 0,7 odstotne točke) ter med potrošniki (za 0,2 odstotne točke). Vpliva kazalnikov zaupanja v storitvenih dejavnostih in v gradbeništvu sta bila pozitivna (vsak je prispeval 0,2 odstotne točke).

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 11. do 17. septembra 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 11. do 17. septembra 2021

Povsem pričakovano je UMAR v jesenski napovedi močno izboljšal oceno za realno rast BDP v letu 2021, in sicer s 4,6 % na 6,1 %, kar je eden od zgodovinsko večjih pozitivnih popravkov glede obetov o rasti. Glede na podatke v 1. polletju, ki so sicer začasne narave, to ni presenečenje. Ob tem velja izpostaviti še dvig ocene rasti za leto 2022 (iz 4,4 % na 4,7 %), medtem ko je ocena za leto 2023 ostala nespremenjena (3,3 %).

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 4. do 10. septembra 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 4. do 10. septembra 2021

Rast slovenske industrijske proizvodnje je bila julija glede na predhodni mesec negativna (-1,7 %, naša ocena: -1,0 %), medletno (glede na julij 2020) pa je bila višja za 8,9 %. Pričakovano se je rast upočasnila (v 1. polovici leta je bila medletno višja za 15 %) na 13 % v prvih sedmih mesecih leta 2021. V rudarstvu je bila industrijska proizvodnja v omenjenem obdobju medletno nižja za 2,6 %, v energetiki za 1,5 %, v predelovalnih dejavnostih pa je bila višja za okoli 15 %.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 28. avgusta do 3. septembra 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 28. avgusta do 3. septembra 2021

Globalni proizvodni indeks JP Morgan Global Manufacturing je pokazal, da je bilo razpoloženje v svetovni industriji konec avgusta (54,1) nekoliko nižje kot julija (55,4), kar je bila posledica nižje rasti proizvodnje in novih naročil ter dviga stroškov vhodnih surovin in polizdelkov. Rast se je upočasnila tako v ZDA kot v območju evra, medtem ko so bili indeksi v azijskih državah v povprečju celo pod 50, kar nakazuje na krčenje proizvodnje v zadevnem mesecu. To je povezano s širjenjem primerov okužb s COVID-19 v številnih azijskih gospodarstvih.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 31. 7. do 6. 8. 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 31. 7. do 6. 8. 2021

Globalni proizvodni indeks JP Morgan Global Manufacturing je pokazal, da je bilo razpoloženja v svetovni industriji konec julija (55,4) precej podobno tistemu v juniji (55,5), oziroma, da dvig okužb v nekaterih večjih državah ni prispeval k poslabšanju pričakovanj o prihodnjem ali aktualnem poslovanju. Vsi trije glavni tipi predelovalnih dejavnostih so beležili rast, najpočasnejšo kategorija izdelkov za potrošnike, kjer pa se je rast sicer pospešila. Najboljša slika v predelovalnih dejavnostih je bila na Nizozemskem, v Nemčiji, Avstriji, ZDA, medtem ko sta na drugi strani precej pod povprečjem bili Kitajska (50,3) in Japonska (53). Vzhajajoči trgi Azije so bili še posebej šibki, saj se je aktivnost na Tajskem, Maleziji, Vietnamu, Indoneziji in Mjanmaru celo znižala.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 24. do 30. julija 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 24. do 30. julija 2021

BDP v EU-27 se je v 2. četrtletju 2021 povečal za 1,9 % glede na 1. četrtletje (v območju evra za 2 %, Reuters Consensus: +1,5 %), kar je bilo več od naših pričakovanj (1,4 %). Med 11-imi državami, za katere so podatki že na voljo, je bila najvišja rast zabeležena na Portugalskem (+4,9 %, kjer je bil, mimogrede, padec BDP v 1. četrtletju visok, pri -3,2 %) in v Avstriji (+4,3 %).

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 10. do 23. julija 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 10. do 23. julija 2021

Po zadnjih podatkih New York Timesa je bilo v svetu že uporabljenih 3,69 milijarde doz cepiv oz. 48 na 100 ljudi. Pri večini cepiv je sicer potrebno uporabiti dva odmerka za imunost. Na vrhu lestvice sta Malta (71 % prebivalcev cepljenih z dvema dozama) in Islandija (70 %). Med večjimi svetovnimi gospodarstvi so na vrhu še v Združenem kraljestvu (54 %), na Kitajskem (53 %), v Španiji (51 %), Kanadi (51 %) in v ZDA (49 %). V Sloveniji je trenutno delež 37 %, kar je blizu Francije, Češke in Švedske.