Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 2. do 8. oktobra 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 2. do 8. oktobra 2021

Septembrski globalni kompozitni indikator nabavnih managerjev se je povečal na 53 (z avgustovske vrednosti 52,5), kar je predvsem posledica dviga v storitvenih dejavnostih. V ZDA, območju evra, Združenem kraljestvu, Indiji, Braziliji in Rusiji se je indikator izboljšal, poslabšal se je le na Japonskem in v Avstraliji. Najbolj se je povečala komponenta vhodnih in izhodnih cen, kar pomeni verjetno tudi kasneje dvig cen blaga in storitev za potrošnike. V storitvah so se pričakovanja o prihodnjem poslovanju močno izboljšala, dinamika prihodnje zaposlenosti pa se je okrepila nekoliko manj.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 25.  septembra do 1. oktobra 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 25. septembra do 1. oktobra 2021

Globalni proizvodni indeks JP Morgan se septembra pričakovano ni spremenil (54,1), kar je bila tako posledica rasti novih naročil kot tudi nadaljevanja težav v verigah vrednosti in pomanjkanja materialov (surovin in polproizvodov). Tako vhodne (nakupne cene) kot izhodne (prodajne) cene se povečujejo, s čimer podjetja ohranjajo svojo maržo v aktualnih okoliščinah. Med 31 državami je rast proizvodnje beležilo 24 držav, od tega je bilo na prvih desetih mestih 9 evropskih. Na tretjem mestu so denimo bile ZDA. Slabša situacije je bila v Aziji, kjer je bilo med 12 najnižjimi vrednosti indeksa 10 azijskih. Krčenje proizvodnje je bilo zabeleženo na Tajskem, v Maleziji, Mjanmaru in Vietnamu, v Mehiki in Rusiji.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 18. do 24. septembra 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 18. do 24. septembra 2021

Gospodarska klima je bila septembra 2021 na mesečni ravni za 1,8 odstotne točke nižja (naša ocena: -0,9), na letni ravni pa je bilo še vedno za 8,5 odstotne točke višja. Na njeno spremembo na mesečni ravni so negativno vplivali kazalniki zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 1,3 odstotne točke), v trgovini na drobno (za 0,7 odstotne točke) ter med potrošniki (za 0,2 odstotne točke). Vpliva kazalnikov zaupanja v storitvenih dejavnostih in v gradbeništvu sta bila pozitivna (vsak je prispeval 0,2 odstotne točke).

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 11. do 17. septembra 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 11. do 17. septembra 2021

Povsem pričakovano je UMAR v jesenski napovedi močno izboljšal oceno za realno rast BDP v letu 2021, in sicer s 4,6 % na 6,1 %, kar je eden od zgodovinsko večjih pozitivnih popravkov glede obetov o rasti. Glede na podatke v 1. polletju, ki so sicer začasne narave, to ni presenečenje. Ob tem velja izpostaviti še dvig ocene rasti za leto 2022 (iz 4,4 % na 4,7 %), medtem ko je ocena za leto 2023 ostala nespremenjena (3,3 %).

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 4. do 10. septembra 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 4. do 10. septembra 2021

Rast slovenske industrijske proizvodnje je bila julija glede na predhodni mesec negativna (-1,7 %, naša ocena: -1,0 %), medletno (glede na julij 2020) pa je bila višja za 8,9 %. Pričakovano se je rast upočasnila (v 1. polovici leta je bila medletno višja za 15 %) na 13 % v prvih sedmih mesecih leta 2021. V rudarstvu je bila industrijska proizvodnja v omenjenem obdobju medletno nižja za 2,6 %, v energetiki za 1,5 %, v predelovalnih dejavnostih pa je bila višja za okoli 15 %.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 28. avgusta do 3. septembra 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 28. avgusta do 3. septembra 2021

Globalni proizvodni indeks JP Morgan Global Manufacturing je pokazal, da je bilo razpoloženje v svetovni industriji konec avgusta (54,1) nekoliko nižje kot julija (55,4), kar je bila posledica nižje rasti proizvodnje in novih naročil ter dviga stroškov vhodnih surovin in polizdelkov. Rast se je upočasnila tako v ZDA kot v območju evra, medtem ko so bili indeksi v azijskih državah v povprečju celo pod 50, kar nakazuje na krčenje proizvodnje v zadevnem mesecu. To je povezano s širjenjem primerov okužb s COVID-19 v številnih azijskih gospodarstvih.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 31. 7. do 6. 8. 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 31. 7. do 6. 8. 2021

Globalni proizvodni indeks JP Morgan Global Manufacturing je pokazal, da je bilo razpoloženja v svetovni industriji konec julija (55,4) precej podobno tistemu v juniji (55,5), oziroma, da dvig okužb v nekaterih večjih državah ni prispeval k poslabšanju pričakovanj o prihodnjem ali aktualnem poslovanju. Vsi trije glavni tipi predelovalnih dejavnostih so beležili rast, najpočasnejšo kategorija izdelkov za potrošnike, kjer pa se je rast sicer pospešila. Najboljša slika v predelovalnih dejavnostih je bila na Nizozemskem, v Nemčiji, Avstriji, ZDA, medtem ko sta na drugi strani precej pod povprečjem bili Kitajska (50,3) in Japonska (53). Vzhajajoči trgi Azije so bili še posebej šibki, saj se je aktivnost na Tajskem, Maleziji, Vietnamu, Indoneziji in Mjanmaru celo znižala.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 24. do 30. julija 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 24. do 30. julija 2021

BDP v EU-27 se je v 2. četrtletju 2021 povečal za 1,9 % glede na 1. četrtletje (v območju evra za 2 %, Reuters Consensus: +1,5 %), kar je bilo več od naših pričakovanj (1,4 %). Med 11-imi državami, za katere so podatki že na voljo, je bila najvišja rast zabeležena na Portugalskem (+4,9 %, kjer je bil, mimogrede, padec BDP v 1. četrtletju visok, pri -3,2 %) in v Avstriji (+4,3 %).

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 10. do 23. julija 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 10. do 23. julija 2021

Po zadnjih podatkih New York Timesa je bilo v svetu že uporabljenih 3,69 milijarde doz cepiv oz. 48 na 100 ljudi. Pri večini cepiv je sicer potrebno uporabiti dva odmerka za imunost. Na vrhu lestvice sta Malta (71 % prebivalcev cepljenih z dvema dozama) in Islandija (70 %). Med večjimi svetovnimi gospodarstvi so na vrhu še v Združenem kraljestvu (54 %), na Kitajskem (53 %), v Španiji (51 %), Kanadi (51 %) in v ZDA (49 %). V Sloveniji je trenutno delež 37 %, kar je blizu Francije, Češke in Švedske.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 3. do 9. julija 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 3. do 9. julija 2021

Evropska komisija (EK) je v sredo, 7. julija, objavila svojo poletno napoved, kjer je zvišala oceno za rast BDP v območju evra za leto 2021 s 4,3 % na 4,8 % (za leto 2022 s 4,4 % na 4,5 %) ter za inflacijo (z 1,7 % na 1,9 % v 2021 in z 1,3 % na 1,4 % za leto 2022). Pri Sloveniji je bil pozitiven popravek rasti med večjimi. Namesto prej predvidenih 4,9-odstotne rasti v 2021 naj bi ta bila celo 5,7-odstotna, za leto 2022 pa se je napoved rahlo znižala (s 5,1 na 5 %). Konsenz neodvisnih institucij je pri 4,7-odstotni rasti BDP v 2021 in 4,4-odstotni v letu 2022, kar dejansko pomeni, da je optimistični pogled oddelka ECFIN na EK med najvišjimi.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 12. do 18. junija 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 12. do 18. junija 2021

Vrednost v aprilu 2021 opravljenih gradbenih del je bila na letni ravni za 6,5 % višja, kar je precej manj od naše ocene (12 %). Tokrat so bile višje vrednosti vseh vrst del, razen na nestanovanjskih stavbah. Skupna vrednost teh del na stavbah je bila višja za 5,7 %, pri čemer je bila vrednost opravljenih gradbenih del na stanovanjskih stavbah za 44,7 % višja, na nestanovanjskih stavbah pa za 11,1 % nižja. Vrednost opravljenih gradbenih del na gradbenih inženirskih objektih je bila višja za 1,3 %, vrednost opravljenih specializiranih gradbenih del pa je bila višja za 10,5 %.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 5. do 11. junija 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 5. do 11. junija 2021

Podatki o industrijski proizvodnji v mesecu aprilu 2021 so bili nad našimi pričakovanji. Aprila je bila industrijska proizvodnja (rudarstvo, predelovalne dejavnosti in oskrba z energenti) medletno višja za 36 % (naša pričakovanja: +24 %), v prvih štirih mesecih kar za 11 %, k čemer je ugodno prispevala tudi revizija (popravek podatkov navzgor za predhodne mesece). V tem obdobju je bila v rudarstvu nižja za 5,6 % (manjši izkop premoga v Premogovniku Velenje), v energetiki nižja za 1 %, v predelovalnih dejavnosti pa višja za 12 %. Naša ocena za celo leto je 5-odstotna rast industrijske proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, medtem ko je konsenz neodvisnih analitikov 7 % (maj 2021, Consensus Economics), v naslednjem letu pa 4,7 % (naša ocena: +3 %).

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 29. maja do 4. junija 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 29. maja do 4. junija 2021

Bruto domači proizvod v Sloveniji se je v 1. četrtletju 2021 na letni ravni realno povečal za 1,6 % (prilagojeno za sezono in koledar za 2,3 %), kar je primerjalno gledano najvišja rast med članicami EU, ki so podatke že objavile na portalu Eurostata. Predhodno smo ocenjevali, da bo padec sicer manjši od povprečja EU-27, nekje pri 1 %, pri čemer smo bili med večjimi optimisti.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 22. do 28. maja 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 22. do 28. maja 2021

Nekoliko bolj poglobljen vpogled v podatke o poslovanju gospodarskih družb v letu 2020 razkriva, da so se čisti prihodki od prodaje v 2020 znižali za 6,8 % (-6,9 mrd EUR), od tega za 3,7 mrd EUR na domačem trgu (-6,5 %) in za 3,1 mrd EUR na tujem trgu (-7,3 %). Pogled po dejavnostih kaže, da je bilo nominalno znižanje prodaje najvišje v trgovini (-2,6 mrd EUR) in predelovalnih dejavnostih (-1,8 mrd EUR), v drugih raznovrstnih dejavnostih (-470 mio EUR) in gostinstvu (-460 mio EUR). Med redkimi dejavnostmi z rastjo so bili gradbeništvo (+70 mio EUR), oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ter saniranje okolja (+16 mio EUR).

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 15. do 21. maja 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 15. do 21. maja 2021

Ajpes je v petek, 21. maja, razkril dolgo pričakovane podatke o poslovanju gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov v letu 2020. Agregatni prihodki gospodarskih družb so upadli za 5,7 %, pri samostojnih podjetnikih za 5 %, medtem ko je bila dodana vrednost nižja za 1 %. Nižje cene surovin v 2020 in podporni ukrepi države (prejete subvencije) so bili ključni za to, da se dodana vrednost ni pomembno skrčila.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 8. do 14. maja 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 8. do 14. maja 2021

Tekoči indikatorji kažejo jasno smer navzgor.
Število registrirano brezposelnih oseb se še vedno znižuje (77.100 11. maja, 2.200 manj kot konec aprila), kar sovpada z odpiranjem gostinske dejavnosti, rastjo v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah je bil v zadnjem tednu aprila v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 višji za 29 % (pri domačih vozilih za 45 % in pri tujih za 21 %), ko je bil obseg prevozov nižji tudi zaradi prvomajskih praznikov sredi tedna z enim delovnim dnevom manj.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 24. aprila do 7. maja 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 24. aprila do 7. maja 2021

Zavod RS za zaposlovanje je v sredo (5. 5.) objavil zadnje neuradne podatke o številu brezposelnih. Njihovo število se še vedno zvezno znižuje (78.000), pri čemer se je število novih zaposlitev precej povečalo prav v zadnjem tednu, kar je bilo tudi posledica prazničnega tedna (šolske počitnice v zadnjem aprilskem tednu in zato manjša rast zaposlovanja v predhodnem tednu). Mesečna stopnja anketne brezposelnosti ILO v Sloveniji je bila marca 2021 4,8-odstotna.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 17. do 23. aprila 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 17. do 23. aprila 2021

Marca je poraba električne energije za enakim obdobjem predkriznega leta 2019 zaostajala za 4 %. To je po naši oceni tudi okviren približek nižje vrednosti BDP glede na 2019, medtem ko je bila rast glede na marec 2020 pri 2 %, kar pomeni, da se je marca medletni BDP po 12-ih mesecih upadanja vendarle pričel povečevati. Nedvomno lahko podobno pričakujemo aprila in maja (še višjo rast). Zavod RS za zaposlovanje je v sredo (21. 4.) objavil zadnje neuradne podatke o številu brezposelnih. Njihovo število se je znižalo pod 80.000. Umik velikonočnega mehkega »lockdown-a« je vodil v vnovično rast zaposlovanja. S koncem aprila se dodatno sproščajo nekateri ukrepi, kar naj bi spodbudilo gospodarsko rast.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 10. do 16. aprila 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 10. do 16. aprila 2021

Zavod RS za zaposlovanje je v sredo (14. 4.) objavil zadnje neuradne podatke o številu brezposelnih. Njihovo število se je še znižalo, in sicer pod 81.000. Glede na zaprtje v tem obdobju (1.-11. april) je to manjše pozitivno presenečenje.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 3. do 9. aprila 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 3. do 9. aprila 2021

Februarski podatki o industrijski proizvodnji in blagovnem izvozu so nas nekoliko razočarali. V predelovalnih dejavnostih je bila industrijska proizvodnja medletno nižja za 1,6 %, v prvih dveh mesecih je bila tako nespremenjena (0,1 %). Po 1,8-odstotni rasti v januarju smo pričakovali 2-odstotno rast, ki pa je vsaj po prvi objavi podatkov izostala. Nekoliko bolj podroben vpogled v sektorska gibanja pokaže, da je upadla predvsem proizvodnja v visokotehnološki (-9,4 %) in nizkotehnološki dejavnosti (-1,9 %). V prvi skupini dejavnosti je to posledica nižje proizvodnje v farmacevtski dejavnosti (podatki so sicer zaupni, vendar ta dejavnost predstavlja večji del visokotehnoloških dejavnosti).

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 27. marca do 2. aprila 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 27. marca do 2. aprila 2021

Bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev se je v zadnjem četrtletju 2020 v primerjavi z enakim obdobjem 2019 nominalno povečal skoraj za desetino ali za 716 milijonov EUR in je znašal 8 milijard EUR (v celotnem letu 2020 je bil v primerjavi z letom 2019 višji za 3,8 % ali za 1,1 milijardo EUR). Bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev se v kriznih obdobjih običajno zmanjšuje ali stagnira, tokrat pa so javnofinančni transferji v okviru ukrepov za omilitev socialno-ekonomskih posledic epidemije COVID-19 potencialni upad tega dohodka na agregatni ravni preprečili.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 20. do 26. marca 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 20. do 26. marca 2021

Gospodarska klima višja kljub pričakovanjem o novem zaostrovanju ukrepov. Ne glede na slabšanje razpoloženja potrošnikov se je kazalnik gospodarske klime okrepil, in sicer iz februarske vrednosti (-3,3) na marčevskih -1,1. Na zvišanje kazalnika gospodarske klime na mesečni ravni so vplivali kazalniki zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 2,0 odstotne točke), v gradbeništvu (za 0,3 odstotne točke), v trgovini na drobno (za 0,3 odstotne točke) in v storitvenih dejavnostih (za 0,1 odstotne točke). Vpliv kazalnika zaupanja med potrošniki je bil negativen (za 0,4 odstotne točke).

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 16. do 19. marca 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 16. do 19. marca 2021

Po februarskem sproščanju zajezitvenih ukrepov, ko je bila poraba električne energije večinoma enaka lanski, je bil v začetku marca zabeležen medletni upad v višini 6 %. Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah je bil v prvem tednu marca za 2 % nižji kot v enakem obdobju lani. Promet domačih vozil je bil medletno podoben, promet tujih vozil pa za 3 % manjši.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 16. do 19. marca 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 16. do 19. marca 2021

Po februarskem sproščanju zajezitvenih ukrepov, ko je bila poraba električne energije večinoma enaka lanski, je bil v začetku marca zabeležen medletni upad v višini 6 %. Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah je bil v prvem tednu marca za 2 % nižji kot v enakem obdobju lani. Promet domačih vozil je bil medletno podoben, promet tujih vozil pa za 3 % manjši.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 6. do 12. marca 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 6. do 12. marca 2021

Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila v januarju 2021 medletno višja za 1,3 % (v območju evra: +0,1 %), glede na december za 1,6 %. Krepila se je predvsem proizvodnja v visoko tehnološko zahtevnih dejavnostih (farmacija, elektronika: za 5,4 %), medtem ko se je srednje nizko tehnološka okrepila za 5,8 % (proizvodnja kovin, gume, plastike).

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 27. februarja do 5. marca 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 27. februarja do 5. marca 2021

Januarska stopnja anketne brezposelnosti je v območju evra znašala 8,1 %, kar je bilo podobno kot decembra 2020 in 0,7 odstotne točke več kot januarja 2020. V EU-27 je bila nižja (7,3 %) predvsem zaradi nizke brezposelnosti v vrsti manjših članic, ki so se EU-27 priključile kasneje (pretežno nove članice). Stopnja brezposelnosti mladih je ostala na podobnih ravneh kot v predhodnem mesecu (16,9 %). V Sloveniji je bila januarja 2021 stopnja anketne brezposelnosti pri 4,7 % in je bila medletno višja za 0,6 odstotne točke.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 20. do 26. februarja 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 20. do 26. februarja 2021

Prva objava slovenskega BDP za leto 2020 je bila nad našimi pričakovanji (-6 %), saj naj bi se v celotnem letu skrčil le za 5,5 % (realno) oziroma za 4,3 % (nominalno). Padec potrošnje gospodinjstev (55 % BDP) v višini 9,8 % je bil ključen pri padcu BDP. Zaradi nižjega padca izvoza (-8,7 %) od uvoza (-10,2 %) je prispevek neto izvoza pozitivno vplival na povečanje BDP (za 0,4 odstotne točke). Potrošnja države je bila višja za 1,8 %, medtem ko so se investicije skrčile za zmernih 5,8 %. Od tega so bile investicije v osnovna sredstva nižje za 4,1 %, manjše zaloge pa so vplivale na nižji BDP v takšni višini (0,4 odstotne točke), kot ga je neto izvoz povečal.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 13. do 19. februarja 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 13. do 19. februarja 2021

Gibanje anketne stopnje zaposlenosti po metodologiji ILO pritrjuje izboljšanju na področju trga dela. Decembra naj bi se desezonirana stopnja brezposelnosti v Sloveniji znižala na 4,7 % (maj: 5,5 %), kar je pol odstotne točke več kot aprila 2020. Na ravni EU-27 je bilo povečanje pri 1 odstotni točki. Osebe, ki so bile na čakanju na delo ali skrajšanem delovnem času po tej metodologiji niso štete med »brezposelne«. To je zelo pomembno imeti v mislih v času, ko se razmere izboljšujejo ter pada delež upravičenih subjektov do pomoči, s tem pa se povečuje verjetnost znižanje dela zaposlenih, ki so danes še na podpornih shemah.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 6. do 12. februarja 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 6. do 12. februarja 2021

Pri pravnih osebah je bil obseg prejemkov na transakcijske račune v 2020 za 11 % in pri samostojnih podjetnikih za 20 % nižji kot leto prej. To je skladno z našimi pričakovanju, da je pandemija v večji meri prizadela malo gospodarstvo, tudi zaradi njegove večje storitvene naravnanosti. Prav tako je verjetnost opravljene storitve in neizdanega računa večja pri manjših subjektih, kar pojasnjuje del razlike v padcu. Ob tem je zanimivo predvsem dejstvo, da so bili v 2020 pri pravnih osebah prejemki višji od izdatkov v višini 3,7 mrd EUR, medtem ko so bili v 2019 prvi nižji od drugih za 0,5 mrd EUR.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 23. do 29. januarja 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 23. do 29. januarja 2021

Evropska komisija se je 28. januarja odločila podaljšati začasni okvir za državno pomoč, sprejet 19. marca 2020 za podporo gospodarstvu ob izbruhu koronavirusa, in sicer do 31. decembra 2021. Prav tako se je odločila razširiti področje uporabe začasnega okvira, in sicer tako, da je povišala zgornje meje, ki so v njem določene, in omogočila, da se do konca naslednjega leta nekateri vračljivi instrumenti pretvorijo v neposredna nepovratna sredstva. Navedeno najavo smo pričakovali in je zelo pozitivna, saj državam spet omogoča več manevrskega prostora pri podpori gospodarstvu. Začasni okvir naj bi sicer prenehal veljati 30. junija 2021, razen za ukrepe dokapitalizacije, ki bi se lahko odobrili do 30. septembra 2021.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 16. do 22. januarja 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 16. do 22. januarja 2021

Mnenje slovenskih potrošnikov je bilo januarja celo nekoliko višje kot decembra (+1), kar je bilo nad našimi pričakovanji (-2). Ob tem velja sicer opozoriti na spremembo metodologije, pri čemer ni znano, ali izmerjena sprememba dejansko upošteva te prilagoditve. Če pogledamo ključne segmente vprašalnika, gospodinjstva ocenjujejo svoje sedanje in prihodnje finančne stanje kot boljše od decembrskega. Primernost za varčevanje sicer označujejo kot slabše, kar je verjetno posledica nizkih obrestnih mer in končno tudi pričakovane implementacije negativnih obrestnih mer na visoke depozite.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 9. do 15. januarja 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 9. do 15. januarja 2021

Naša ocena o potrebi po novih paketih podpornih ukrepov se je izkazala kot pravilna, saj se s 17. januarjem razglašena epidemija podaljšuje še za dva meseca, kar nudi ustrezno zakonsko podlago za podaljšanje nekaterih podpornih ukrepov in uvedbo novih. Povračilo fiksnih stroškov je že podaljšajo do marca 2021 (za 1. četrtletje), tudi shema skrajšanega delovna časa je bil že v 2020 podaljšana do junija 2021. V PKP8 bo verjetno podaljšano čakanje na delo (do aprila), prav tako pričakujemo, da bo država našla rešitev pri povračilu delodajalcem zaradi dviga minimalne plače. Pričakovati je, da bo minister za delo dvig minimalne plače objavil do konca januarja. Ne pričakujemo višje uskladitve od spodnje meje kot je to določeno v zakonu (+8,9 %), t. j. pri 1.025 EUR bruto.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 2. do 8. januarja 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 2. do 8. januarja 2021

Novembrski podatki o izvozu blaga so bili pričakovano dobri. Medletno je bil izvoz višji za 0,9 % (30 mio EUR višji), pri čemer je bila rast na trge EU višja za 20 mio EUR, na trge izven EU pa za 10 mio EUR (relativna krepitev je bila, zanimivo, enaka: 0,9 %). Pri tem je seveda ključna razlika med izvozom na trge EU in v druge države. Izvoz v prvo skupino držav je bil v enajstih mesecih 2020 nižji za 10 % (realen padec je bil verjetno pri okoli 8 %, zaradi padca cen blaga), v druge države pa višji za 16 %, predvsem zaradi visoke rast izvoza v Švico (+93 % v prvih desetih mesecih oz. +1,7 mrd EUR), kar izvira pretežno iz poslov skladiščenja zdravil za večji zdravstveni koncern v regiji.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 12. do 18. decembra 2020

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 12. do 18. decembra 2020

V sedmem podpornem paketu ni pomembnih novih sistemskih ukrepov. Zvišuje se najvišja dovoljena subvencija na zaposlenega za poplačilo fiksnih stroškov za bolj prizadete subjekte (s padcem prodaje nad 70 % v zadnjem četrtletju), ki pa ob drugih omejitvah (1,2 % mesečnega povračila) in 70 % oz. 90 % kritja čiste izgube ne pomeni bistveno večjega širjenja vrednosti upravičenja iz tega naslova. V zadnjem osnutku zakona ni bilo več predloga o zamrznitvi minimalne plače ali prisilnem upokojevanju, ki sta za politiko precej občutljivi temi. Pri odlogih kreditnih obveznosti se odpravlja napaka iz PKP6, ki je določila, da se odlogi podaljšajo le do konca januarja 2021. Po zadnjem predlogu se lahko podaljšajo za 9 mesecev, vendar je obstoječe obdobje odloga obveznosti že šteje v to obdobje. Solidarnostni dodatek za upokojence s pokojninami do višine 714 EUR bruto naj bi enkratno povečal razpoložljiv dohodek prejemnikov pokojnin za okoli 70 mio EUR (spomladni dodatek za 67 mio EUR). Upravičenci od prvega do petega dohodninskega razreda pa bodo prejeli še enkratni solidarnosti dodatek v višini 50 EUR na otroka. Predvideno je, da naj bi se solidarnostni dodatek za upokojence izplačal že ob izplačilu pokojnine za mesec december (29. 12.), mogoče pa je tudi, da bo izplačan v prvih dneh januarja 2021. Izredni solidarnostni dodatek za upokojence naj bi bil izplačan do konca januarja 2021.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 5. do 12. decembra 2020

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 5. do 12. decembra 2020

V primerjavi z oktobrom 2019 je bila skupna vrednost industrijske proizvodnje v oktobru 2020 nižja le še za 1,1 %. Na upad skupne vrednosti na letni ravni sta vplivali nižji vrednosti proizvodnje v predelovalnih dejavnostih (za 1,2 %) in v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro (za 0,5 %), medtem ko je bila v rudarstvu višja (za 2,0 %). Na letni ravni se je tako padec industrijske proizvodnje znižal na 7,3 %. Zaradi visokega razpoloženja v industriji in dobre vodnatosti rek v novembru in decembru pričakujemo, da se bo padec do konca leta znižal na okoli 6,5 % na letni ravni. Padec prihodkov je bil v prvih desetih mesecih (-9,3 %) nekoliko višji kot pri industrijski proizvodnji (-7,3 %) in izvira tako iz padca cen kot rasti zalog izdelanih izdelkov (+2,1 %).

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 28. novembra do 4. decembra 2020

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 28. novembra do 4. decembra 2020

Cena zajezitvenih ukrepov: aktualni in hipotetični scenarij. Poskusili smo oceniti obseg nastale škode v nacionalni ekonomiji zaradi implementacije zajezitvenih ukrepov od konca septembra naprej do konca novembra (približno 2 meseca). Srednja ocena izgubljene dodane vrednosti je pri 520 mio EUR, z najverjetnejšo spodnjo mejo pri 440 mio EUR in zgornjo pri 600 mio EUR. To je skladno z našo oceno o padcu BDP v zadnjem četrtletju na medletnem nivoju pri -8 % in letnim padcem BDP pri -6,5 %. Uporabljena predpostavka je, da se omejitveni ukrepi v enakem obsegu podaljšajo do konca leta. V kolikor bi bil sprejet širši nabor omejitev, ki bi ohromil delovanje širšega gospodarstva (tudi industrije in gradbeništva), bi bilo v 14 dneh izgubljene 700 mio EUR dodane vrednosti. Pri tem je potrebno opozoriti, da bi bila polovica izgubljene dodane vrednost kasneje lahko povrnjena z večjo intenziteto poslovanja v kasnejšem obdobju.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 21. do 27. novembra 2020

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 21. do 27. novembra 2020

Gospodarska klima v Sloveniji je bila novembra 2020 na obeh ravneh nižja: na mesečni ravni za 6,8 odstotne točke, na letni pa za 16,0 odstotne točke. Na znižanje vrednosti kazalnika gospodarske klime na mesečni ravni so vplivali vsi kazalniki, predvsem pa kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih (ta je bil nižji za 4,0 odstotne točke). Drugi kazalniki zaupanja so upadli marginalno, med 0,2 in 1,1 odstotne točke.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 7. do 13. novembra 2020

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 7. do 13. novembra 2020

Skoraj polovica globalnih multinacionalk je na podobnem nivoju poslovanja kot pred krizo (kriza je v večji meri prizadela predvsem malo gospodarstvo, medtem ko so velike družbe celo prevzemale manjše tekmece), medtem ko jih od preostale polovice 11 % pričakuje, da bo okrevalo v 3-6 mesecih, podoben delež v 7-12 mesecih, 9 % pa v 13 do 24 mesecih. Več kot 2 leti naj bi na okrevanje čakalo 4 % družb, med njimi prevladujejo turistične družbe. Okoli 3 % podjetij pričakuje, da ne bo nikoli več doseglo predkriznega nivoja poslovanja (2 % junija), pri čemer so med državami razlike zelo velike. Med takimi ni ameriških ali kitajskih družb, je pa takšnih kar 13 % japonskih.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 31. oktobra do 6. novembra 2020

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 31. oktobra do 6. novembra 2020

Indeks nabavnih managerjev (PMI) predelovalnih dejavnosti v območju evra (končna ocena) se je v mesecu oktobru okrepil na najvišjo vrednost v zadnjih 27 mesecih (54,8) ter se je okrepil v vseh glavnih skupinah blaga, najbolj sicer v proizvodnji investicijskih dobrin (stroji in naprave) ter v proizvodnji blaga za nadaljnjo proizvodnjo. Prav v teh dveh sektorjih je bil padec v obdobju med marcem in majem 2020 najvišji, zato okrevanje izvira tako iz zamika pri proizvodnji kot večjega povpraševanja po industrijskih izdelkih v Aziji.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 24. do 30. oktobra 2020

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 24. do 30. oktobra 2020

Oktobrska gospodarska klima v EU-27 kot tudi v območju evra je bila kljub širjenju zajezitvenih ukrepov nespremenjena glede na vrednost v septembru. Med večjimi gospodarstvi se je predvsem poslabšala v Franciji (-4,5) in na Češkem (-4,9), medtem ko se je v Nemčiji celo okrepila (1,5). Krepitev v Nemčiji je bila predvsem posledica rasti zaupanja v industriji ter v trgovini na drobno.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 17. do 23. oktobra 2020

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 17. do 23. oktobra 2020

Jesen na zahodni polobli in pričetek novega šolskega leta sta sovpadali z vnovično rastjo okuženih prebivalcev, in sicer tako v EU kot v ZDA, medtem ko je na Kitajskem dinamika drugačna oziroma glavnino okuženih predstavljajo ljudje, ki so pred kratkim vstopili v državo. Število okužb v številnih državah tako presega tisto iz aprila 2020, vendar je stopnja umrljivosti nižja. V večjih EU državah število preminulih znaša med desetino in četrtino števila v aprilu 2020, na vrhu epidemije, kljub naraščanju tega števila (vir: Eurointelligence).

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 22. do 28. avgusta 2020

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 22. do 28. avgusta 2020

Julijski prihodek v trgovini na drobno je bil realno še vedno za 4,7 % nižji medletno, vendar je bilo to pretežno zaradi nižje prodaje naftnih derivatov in drugih energentov v Sloveniji in regiji, kar je posledica tako manjšega števila prihodov tujih turistov v regijo kot še vedno nižjega števila prehodov tovornih vozil. Medletna prodaja pri naftnih trgovcih je bila nižja za petino. Ker so to pretežno proizvodi, ki jih Slovenija uvaža, je izpad prodaje v tem segmentu manj zaskrbljujoč. Na drugi strani je bila realna vrednost trgovine na drobno brez motornih goriv (dejavnost trgovine, brez trgovcev z naftnimi derivati) julija medletno višja za 3,9 %, 7-mesečna vrednost pa je bila realno nižja samo še za 1,6 %.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 15. - 21. 8. 2020

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 15. - 21. 8. 2020

Avgustovski kompozitni (industrija in storitve) indeks nabavnih managerjev v območju evra se je presenetljivo znižal (iz 54,9 v juliju na 51,6), kar je bila posledica šibkosti v storitvenem delu gospodarstva (50,1), medtem ko je v industriji ostal skoraj nespremenjen (51,7). V industriji se je hitrost aktualne rasti proizvodnje in novih naročil povečala, kar pa ni vplivalo na spremembo trendov v zniževanju celotnega števila delovnih mest v tem delu gospodarstva.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 25. - 31. 7. 2020

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 25. - 31. 7. 2020

Medletni upad tedenske porabe električne energije se je v drugem tednu julija nekoliko zmanjšal. V prvem tednu julija je bila tedenska poraba električne energije medletno nižja za 10 % (v junija je bila še nižja za okoli 12 %). V drugem tednu se je upad zmanjšal na 9 %. V večini naših najpomembnejših trgovinskih partneric se je medletni upad v drugem tednu julija, glede na prvi teden, zmanjšal (najizraziteje v Franciji in Nemčiji), povečal se je le v Italiji in na Hrvaškem.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 11. julija do 17. julija 2020

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 11. julija do 17. julija 2020

V mesecu maju je bilo po podatkih Statističnega urada RS v Sloveniji 884 tisoč delovno aktivnih oseb, kar je bilo medletno za 1,4 % manj. V enem letu (maj 2020/maj 2019) je tako bilo število formalnih delovnih mest (ki imajo podlago v socialnem zavarovanju) nižje za 12.200. Pri pravnih osebah se je število zaposlenih znižalo za 9.600, pri fizičnih osebah za 4.100, število samozaposlenih pa je bilo višje za 1.500, predvsem zaradi prirasta pri številu kmetov (1.200). To je najverjetneje posledica tega, da so se določeni ljudje, ki so izgubili zaposlitev, svoj osnovni status socialnega zavarovanja uredili z odprtjem statusa kmeta.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 30. maja do 5. junija 2020

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 30. maja do 5. junija 2020

Nemčija je relativno hitro našla soglasje za veliko povečanje trošenja na zvezni ravni, ki naj bi spodbudilo gospodarsko rast. Vrednost paketa je 130 mrd EUR in naj bi v dveh letih predstavljal okoli 1,9 % BDP (v posamičnem letu). Presenečenje je začasno znižanje DDV (med julijem in decembrom 2020), saj naj bi se zgornja stopnja znižala za 3 odstotne točke na 16 %, spodnja pa za 2 odstotni točki na 5 %. Pri takšnem ukrepu obstaja tveganje, da se dobičkonosna marža trgovcev in drugih storitvenih podjetij poveča, vendar je namen ukrepa spodbuditi rast domače potrošnje. Zaradi pomanjkanja proizvedenega blaga bi se lahko zgodilo, da se potrošniške cene zaradi začasnega znižanja DDV ne bodo močno znižale (povečanje marž), medtem ko se bodo v letu 2021 verjetno hitro zvišale (cene).

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 23. do 29. maja 2020

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 23. do 29. maja 2020

Država z večjim trošenjem ublažila padec BDP. Slovenski BDP se je v prvem četrtletju 2020 medletno skrčil za 2,3 %, kar je bilo manj od naših pričakovanj (-3 %). K ublažitvi padca so prispevali (1) večje trošenje države (+5,8 %, najvišja rast po letu 2008), (2) pozitiven prispevek menjave s tujino (padec izvoza pri 1,6 % je bil nižji od padca uvoza za 2,5 %), (3) povečanje zalog, ki je bilo posledica večjega uvoza surovin in polizdelkov zaradi pričakovane otežkočene dobave blaga v prihodnjih mesecih ter interventnega povečanja državnih zalog ter (4) koledarski učinek, saj je več delovnih dni v 1. četrtletju 2020 ublažilo padec kar za 1,1 odstotno točko.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 16. do 22. maja 2020

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 16. do 22. maja 2020

Povprečna bruto plača pri pravnih osebah se je v mesecu marcu 2020 medletno povečala za 0,3 %, od tega predvsem zaradi rasti v sektorju država (4,9 %), medtem ko je v zasebnem sektorju upadla za 1,4 %. Zaradi ugodnega učinka davčnega bremena, ki je nastal zaradi nižjih bruto plač, se je povprečna neto plača povečala za 1,6 %, od tega v sektorju država za 5,6 % in v zasebnem za 0,1 %.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 2. do 8. maja 2020

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 2. do 8. maja 2020

Deflacija ali inflacija, to je zdaj vprašanje. Če se ekonomisti vsi po vrsti strinjamo, da bo padcu BDP v 2020 v 2021 sledila rast, so mnenja glede prihodnjega gibanja cen precej razdeljena. V marcu so se cene pri proizvajalcih povečale za 0,2 %, pri čemer so upadle le v segmentu vmesnih dobrin. Cene kapitalskih dobrin in potrošniških izdelkov so se na drugi strani povečale, ker so bile težje dostopne oziroma so prodajalci kompenzirali oteženo dobavo in zmanjšano konkurenco z višjimi cenami.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 11. do 17. aprila 2020

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 11. do 17. aprila 2020

Za dogodek tedna je poskrbel Mednarodni denarni sklad (IMF), ki je kot ena največjih svetovnih institucij na področju ocenjevanja gospodarski rasti nakazal na najglobljo recesijo, ki v 2020 čaka svet po letu 1929. Tehnično gledano bi se recesiji lahko celo izognili, če bo padec BDP prisoten le v 2. četrtletju, vsebinsko gledano pa verjetno ne, ker bo učinek na dvig brezposelnosti kljub številnim vladnim ukrepom prisoten. Ekonomisti pri IMF so ocenili, da naj bi se svetovno gospodarstvo v 2020 skrčilo za 3 %, od tega v razvitih državah za 6 %, v državah v razvoju pa le za 1 %. Območje evra naj bi bilo najbolj prizadeto, saj naj bi se BDP skrčil za 7,5 %, kar naj bi bilo povezano z nadpovprečnim pomenom svetovne trgovine za evropsko gospodarstvo.