Vsaj v prvem četrtletju 2019 bo prispevek izvoza oziroma predelovalnih dejavnosti k rasti dodane vrednosti v slovenskem gospodarstvu minimalen. Gradbeništvo in trgovina naj bi beležili dobro leto. Aktualni podatki v svetu in še posebej Evropi, ki so relativno šibki prav za industrijski del gospodarstev dvigujejo verjetnost, da bomo v naši spomladanski napovedi rast ustrezno revidirali nekoliko navzdol. Izven EU-28 je zaupanje v gospodarstvu najbolj poraslo novo-oklicani državi Severni Makedoniji, in sicer za 7 točk. Del nastale mednarodne pozornosti bi se utegnil odraziti v dodatnem dvigu tujih naložb v državi. V ponedeljek, 4. marca bodo znani podatki o razpoloženju v južnokorejski in tajvanski industriji. Ti so zelo pomembni, saj je industrija v teh državah pomembna za globalno električno in elektronsko industrijo. Na voljo bo tudi poplava podatkov o razpoloženju v gradbeništvu in storitvah v ključnih evropskih državah (5. in 6. marec).
V območju evra se je optimizem v storitvenem delu gospodarstva nekoliko okrepil, medtem ko je v industriji prvič po petih letih in pol upadel pod vrednost 50, kar pomeni krčenje industrijske proizvodnje. Zaposlenost se kljub temu še povečuje, predvsem v storitvenem delu gospodarstva, medtem ko v proizvodnji ostaja nespremenjena. Svetovni kazalnik gospodarske klime nemškega inštituta IFO je pokazal, da se je gospodarsko razpoloženje v 1. četrtletju 2019 najbolj izrazito poslabšalo v razvitih gospodarstvih: v EU ter tudi v ZDA. Ohladitev je zajela tudi bližnji vzhod in severno Afriko, medtem ko je razpoloženje v drugih državah v razvoju ostalo nespremenjeno. V Nemčije se najverjetneje obeta sprememba ustave, ki bo zvezni vladi omogočila določeno sofinanciranje javnih storitev in politik, ki so bile do sedaj v strogi pristojnosti dežel.
Spremembe na področju nosilnih plastičnih vrečk prinašajo nove obveznosti za širši krog zavezancev.
Junckerjev sklad ponuja priložnosti lastnikom rastočih podjetij.
Na ohlajanje gospodarske dinamike v območju evra vplivajo predvsem negotovosti glede brexita, trgovinskih vojn in slabšanje razmer v globalni avtomobilski verigi.
Sprememba Zakona o minimalni plači je bila osrednja tema razprav v parlamentu in v gospodarstvu v mesecu decembru 2018. Kaj se spreminja?
Decembrski prosti padec industrijske proizvodnje nad pričakovanji. Medletni padec industrijske proizvodnje v decembru v območju evra je bil pričakovan, vendar je globina padca vseeno presenetila (-4 %). Pojavljajo se ugibanja, ali Kitajska ne poskuša že uravnotežiti svojega presežka v blagovni menjavi z ZDA z večanjem uvoza ameriških izdelkov, ki sicer konkurirajo z evropskimi (so njihovi bližnji substituti). Na ta način bi lahko s konkretnimi številkami ameriški strani pokazali, da imajo voljo ter moč, da spodbudijo kitajske družbe k večjemu nakupu ameriških izdelkov. Čakajoč na novo dozo kitajskih spodbud za domačo rast pa si preberite v prilogi.
Podatki o blagovni menjavi Slovenije za mesec december so bili pričakovano šibki. Izvoz je bil medletno višji le še za 2 %, uvoz pa za 6 %. V prihodnjih mesecih pričakujemo, da bo rast izvoza znašala med 3-4 %. Ocenjujemo, da bi lahko bil izvoz avtomobilske verige v kakšnem mesecu celo medletno negativen, saj so bili januarski podatki na evropskem nivoju v tem sektorju najslabši v zadnjih šestih letih. Evropska komisija v najnovejši napovedi ocenjuje, da naj bi slovenski BDP v letošnjem letu zrasel za 3,1 %, kar je za 0,2 odstotni točki manj, kot so to predvideli v lanski jesenski napovedi.
Izpod peresa glavnega ekonomist GZS si preberite naslednje rubrike: Italija v recesiji?; Slovenski izvozniki lani s krepko rastjo izvoza v Italijo; Brexit čedalje bolj kaotičen; Dogodki v naslednjem tednu: veliki dialog v Franciji ter TOP 3 aktualne napovedi.