Analize, napovedi in nasveti v novi reviji Glas gospodarstva plus, april 2016. Revija Glas gospodarstva plus je naslednica revije Konjunkturna gibanja, z vsebinsko in oblikovno nadgradnjo. Ohlajanje svetovnega gospodarstva spreminja pravila igre. Poslabšanje razmer v svetovnem gospodarstvu napoveduje zahtevnejše čase za slovenske izvoznike. Pesimizem odraža tudi napoved OECD, ki državam svetuje povečanje javnih investicij.
Vabimo vas, da sodelujete v kratki anketi. S sodelovanjem pri anketi GOSPODARSKA PRIČAKOVANJA 2016-2017 boste pridobili poročilo o pričakovanih trendih v slovenskem gospodarstvu, vaši dejavnosti in regiji.
Negotove napovedi ogrožajo rast. Nestabilnost finančnih trgov, geopolitična razhajanja, možen izstop Združenega kraljestva iz EU, bremena visoke javne in zasebne zadolžitve, ki zmanjšuje potencial za rast, upad cen nafte in surovin, ki nakazujejo na šibko povpraševanje, prestavljajo največja globalna tveganja in povečujejo ranljivost gospodarstev. Kljub 2,9-odstotni globalni gospodarski rasti v letu 2015, so pričakovanja za leto 2016 še precej bolj negotova.
Globalna tveganja poslabšujejo napovedi - Najnovejše gospodarske napovedi OECD za svet in evroobmočje so zaradi šibkejšega povpraševanje in okrepljenih globalnih tveganj bistveno nižje od jesenskih. Posredno bo posledice občutilo tudi slovensko gospodarstvo.
Letos bo rast plač umirjena, prevladovale bodo prožne oblike dela.
Podjetniki zdaj zaradi prožnosti raje najemajo poslovne prostore.
Banke pričakujejo, da se bo trend rasti posojil podjetjem letos nadaljeval. »Strah pred kreditnim krčem je odveč«, pravijo v Gorenjski banki.
Cena nafte bi lahko upadla na 20 dolarjev za sodček, a pri tej ceni večina proizvajalcev ne pokrije marginalnih stroškov črpanja, zato se bodo sčasoma vrnile na raven med 50 in 60 dolarjev.
Izziv za poslovodstvo: »Smo v procesu nakupa novega stroja za družbo v tujini, ki naj bi ga uporabljali približno deset let. Obrestne mere so precej upadle in imamo dobro boniteto. Odločamo se za najem posojila, dilema je, ali vzeti posojilo po variabilni ali fiksni obrestni meri.«
Slovenija ima v novi finančni perspektivi do leta 2020 na razpolago milijardo evrov ali četrtino manj sredstev kot v prejšnji. Do zdaj je EU potrdila sofinanciranje 20 slovenskih projektov oziroma projektov, v katerih Slovenija sodeluje.