Zapri

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 7. do 13. marca 2020

Potop finančnih trgov in uvod v novo recesijo?

Visoki padci cen delnic, tveganih obveznic in surovin podajajo informacijo predvsem o pričakovanjih trgov glede dogajanja z realnim gospodarstvom v prihodnjih nekaj letih. Verjetno je, da so bili padci pretirani. Ni pa izključeno, da najnižja točka še ni dosežena. Pričakovanja so tako uprta v centralne banke, ki, razen ameriške, nimajo več veliko manevrskega prostora (centralne obrestne mere so povečini pri 0 %) in čedalje bolj v fiskalno politiko. Zadnje pomeni potrošnjo države za ceno širjenja javno-finančnega primanjkljaja. Še tako nizke obrestne mere v aktualnih razmerah ne spodbujajo več niti potrošnje niti investicij. V takšnih razmerah je fiskalna politika edina učinkovita. Tudi pasivnost ECB (12. 3.) pri dodatnih ukrepih je pokazatelj zavedanja neučinkovitosti njene politike. Resnost razmer v Italiji je privedla do predloga o ukrepih v vrednosti 25 mrd EUR, ki pomenijo 1,5 % BDP Italije in naj bi bili namenjeni omejitvi padca BDP. V nekaterih drugih EU državah bi lahko bili ukrepi celo v obsegu 3-5 % BDP (vir: Eurointelligence Professional). Obstaja realna možnost, da se v kratkem države evro območja na ravni EU dogovorijo glede začasnega odstopa od fiskalnega pravila. Po naši oceni (Analitika GZS) je povečano trošenje držav EU-27, tudi za ceno dviga javno-finančnega primanjkljaja, nižja cena kot izbruh ekonomskega nacionalizma, ki bi nadpovprečno prizadel Slovenijo. Vendar to odpira tudi javno razpravo v Sloveniji. Znani kolumnisti že nekaj časa »navijajo« za ukinitev, po njihovem mnenju, »nesmiselnega fiskalnega pravila«, ki sicer ob upadu BDP nudi določeno mero fleksibilnosti oz. povečanja javno-finančnih izdatkov. Tu je po naši oceni potrebno uporabiti zadostno mero razuma. Večanje javno-finančnega trošenja namreč nima povsem linearnega vpliva na višanje (oz. znižanje padca) gospodarske rasti, predvsem zaradi nadpovprečne izvozne naravnanosti Slovenije. Glede Nemčije in širjenja koronavirusa v tej ključni slovenski trgovinski partnerki smo lahko upravičeno zaskrbljeni, saj nemška ustava predvideva široka pooblastila zveznim državam, ki sprejemajo različne ukrepe za zaščito lokalnega prebivalstva. To omejuje zmožnost koordiniranega boja proti širjenju, kot so ga - zelo uspešno - uvedli na Kitajskem.

Vojna velesil za nižjo ceno nafte

Velike proizvajalke nafte so zavzele diametralno različna stališča glede želje po ciljni tržni ceni nafte. Ob tako velikem padcu cen, ki se je zgodil predvsem zaradi koronavirusa in manjšega povpraševanja po nafti, bi pričakovali koordinirano akcijo velikih proizvajalk pri omejevanju ponudbe na trgu (objave manjšega črpanja). Rusija se ni pridružila OPEC pri znižanju svoje proizvodnje, ker verjetno strateško ocenjuje, da bi obdobje nižjih cen nafte za dlje časa umaknilo s trga ameriške tekmece, ki pridobivajo nafto iz skrilavcev. Tudi Saudska Arabija se je pridružila taboru, ki želi kratkoročno nižje cene. Vendar, razen Rusije ni države, ki bi si lahko privoščila dlje časa trajajoče obdobje nižjih cen nafte zaradi odličnega stanja v svojih javnih financah. Nižje cene nafte sicer znižujejo povpraševanje po električnih vozilih in obnovljivih virih nasploh (njihova relativna ekonomska učinkovitost se zniža). Tako je verjetno kratkoročna ključna žrtev nižjega povpraševanja po vozilih in nižje cene nafte prav industrija obnovljivih virov. Po naši najbolj optimistični oceni so aktualne ravni cene nafte začasne, vendar bi lahko ostale nizko vse do sprejetja močnih koordiniranih ukrepov držav pri podpori gospodarski rasti. V tem primeru bi se »igra« naftnih velesil hitro obrnila ter bi lahko celo koordinirano začele zniževati proizvodnjo.

Več v prilogi.

Dogodki v prihodnjem tednu: zasedanja centralnih bank

Dan objave

Kazalec

Vir oz. poročevalec

Pomen

16. 3. 2020, ponedeljek

Plačilna bilanca, Slovenija, januar 2020

Banka Slovenije

Izvoz potovanj (potrošnja tujih turistov v Sloveniji) in transport bosta ključna parametra

16. 3. 2020, ponedeljek

Plače zaposlenih pri pravnih osebah, Slovenija, januar 2020

Statistični urad RS

Dinamika, ki kaže učinek dviga minimalne plače ter tudi tržnih sil ob padcu brezposelnosti

17. 3. 2020, torek

Indeks industrijske proizvodnje, Slovenija, januar 2020

Statistični urad RS

Pojasnjuje prihodnje gibanje izvoza, dinamika po tehnološki intenzivnosti

17. 3. 2020, torek

Delovno aktivno prebivalstvo, Slovenija, januar 2020

Statistični urad RS

Trendi v zaposlovanju

17. 3. 2020, torek

Nemški indeks ZEW, Nemčija in EU, marec 2020

ZEW – Leibniz Centre for European Economic Research

Podobno kot indeks IFO narekuje prihodnja gibanja v nemškem gospodarstvu kot tudi evropskem

17. 3. 2020, torek

Prodaja na drobno v ZDA, februar 2020

US Census Bureau

Nakupne odločitve Američanov so eden pomembnejših generatorjev svetovne gospodarske rasti

18. 3. 2020, sreda

Zasedanje FED

FED

Vpliv na finančne trge

18. 3. 2020, sreda

Zasedanje BOJ

Japonska centralna banka

Centralna banka, ki orje ledino pri uporabi novih metod spodbujanja gospodarstva z monetarno politiko

19. 3. 2020, četrtek

Zasedanje kitajske centralne banke (PBOC)

Kitajska centralna banka

Vpliv na gibanje prodaje na drobno na Kitajskem

 

Semafor napovedi

Kazalnik

Zadnja/predhodna vrednost

Ciljna vrednost (ocena Analitike GZS)

Stopnja negotovosti ocene (1=nizka, 5=zelo visoka)

Obrestne mera FED, spodnja meja

1 % (3. marec 2020)

0 %

2

Nemški indeks ZEW, Nemčija, marec 2020

8,7

11,0

4

Rast povprečnih bruto plač pri zaposlenih pravnih osebah, Slovenija, (jan. 2020/jan. 2019)

4,1 % (dec. 2019/dec. 2018)

4,3 %

2


 

 

 

 

  

 

Več v prilogi

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.