19. teden 2023

Nepričakovano skromen izkupiček poslovanja družb

Podatki o dinamiki dodane vrednosti, EBITDA in produktivnosti dela gospodarskih družb v Sloveniji za leto 2022, ki jih je razkril Ajpes (temeljijo na nerevidiranih in nekonsolidiranih finančnih izkazih), so bili presenetljivo skromni, še posebej, če jih primerjamo z nominalnim gibanjem BDP ali podatkov iz nefinančnih računov. K temu je pomembno prispevalo tudi slabše poslovanje v oskrbi z električno energijo, plinom in paro. Marčevski podatki o industrijski proizvodnji so bili nekoliko boljši od naših ocen, vendar je bila v 1. četrtletju ta medletno še vedno nižja za 4,6 %, od tega v predelovalnih dejavnostih za 0,5 %. V zadnjih pa se veča razlika med dejavnostmi, ki poslujejo še vedno precej slabše in tistimi z visoko rastjo poslovanja (farmacija, letala).

Skromna rast dodane vrednost, še skromnejša produktivnosti

Prihodki slovenskih gospodarskih družb so v letu 2022 znašali 147 mrd EUR in so bili za 23 % višji kot v 2021. Dodana vrednost se je povečala za več kot skromnih 8 %, kar je bilo nenavadno, saj je na osnovi nefinančnih računov pri nefinančnih družbah porasla za 17 %. Celo nominalni BDP (ki običajno poraste manj kot dodana vrednost gospodarskih družb) je porasel v 2022 bolj, za 13 %. Dve odstotni točki je k nižji rasti dodane vrednosti prispevala oskrba z električno energijo, plinom in paro, kjer se je dodana vrednost razpolovila. Tudi v finančnih in zavarovalniških dejavnostih je upadla (to za to dejavnost ni merilo uspeha), in sicer za 22 %.

Število zaposlenih se je, merjeno po delovnih urah, povečalo za 4 %. Ob tem je bila nizko povečanje produktivnosti dela (+4 %), ki je poraslo na 55,7 tisoč EUR, precej nižje od naše ocene (58,1 tisoč). Dolgoročne in kratkoročne obveznosti so se povečale za 11 %, kar je bilo manj do povečanja denarnih sredstev na računih (+14 %). EBITDA je porasla le za 4 %, kar je bilo vnovič nenavadno glede na podatek iz nefinančnih računov (+23 %). Neto čisti dobiček podjetij je bil višji za 7 %. Vir: Ajpes

Presenetljivo velik padec proizvodnje v nemški avtomobilski verigi

Po krepki februarski rasti (+2,1 %), se je obseg industrijske proizvodnje v Nemčiji v marcu znižal za 3,4 %, kar je bilo posledica visokega padca v avtomobilski industriji (-6,5 %). Še februarja je ta beležila 6,9-odstoten padec. Padec je bil visok še v proizvodnji strojev in opreme (-3,4 %). Nespremenjena je bila proizvodnja dobrin za potrošnike. V industriji materialov je bila padec proizvodnje pri 3,3 %. Ta je bila za 12,7 % nižja kot pred letom dni. Kljub marčevskem padcu, je bil obseg proizvodnje v 1. četrtletju za 2,5 % višji kot v 4. četrtletju. Vir: Destatis

Šibkost pri novih naročilih pri evropskih porabnikih jekla še vedno prisotna

PMI pri največjih svetovnih porabnikih jekla se je aprila zmerno povečal (iz 49,6 na 50,4), kar je bilo po presenetljivo šibkem marcu tudi pričakovano. Pogoji poslovanja so se izboljšali v ZDA in Aziji, v Evropi pa so se poslabšali, in sicer najbolj po juliju 2022. Tekoča proizvodnja se je vseeno povečala v vseh omenjenih ekonomskih regijah, pri čemer je bila rast v ZDA prisotna prvič v zadnjih sedmih mesecih, tudi v Aziji je bila rast visoka, v Evropi pa najnižja po januarju. Nova naročila v Evropi so upadla najhitreje v zadnjih štirih mesecih, v ZDA in Aziji pa so se zvišala. Precej podobna je bila situaciji pri največjih porabnikih bakra in aluminija. Vir: S&P Global

Semafor napovedi

V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:

• V prvem četrtletju za okoli 5 % nižji obseg proizvodnje kot lani

• Trgovina in finančni sektor ponovno bolj naklonjena zaposlovanju
• Padec števila umrlih začasen fenomen po zaključku pandemije, števila rojstev trajen
• IT in zavarovalnice z najvišjo rastjo svojih storitev
• Azijski zaključek pandemije okrepil potrošnjo, manj pa industrijo
• Vnovič hitrejša rast cen v ZDA
• Gostinstvo in transport z zdravo poslovno demografijo
• Dogodki v tekočem tednu: slovenski BDP v 1. četrtletju

    Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike

Inflacija, cene in dosegljivost surovin, zajezitveni ukrepi in državni odloki, fiskalna politika po 2023, pomanjkanje zaposlenih, cene nepremičnin, obrestne mere (kratkoročne in dolgoročne), zelena transformacija in NOO, cene električne energije, nafte in zemeljskega plina, shema pomoči za energetsko-intenzivna podjetja, spremembe Zakona o dohodnini, geopolitične napetosti v vzhodni Evropi, gospodarske sankcije, embargo na uvoz energentov iz Rusije, redukcije zemeljskega plina in električne energije, zaposlovanje tujcev, pandemija COVID-19, hibridna vojna in negotovost, recesija.
Legenda: po pomenu rastoče (max. 3), po pomenu padajoče (max 3)