Datum novice:
09.03.2026
Cene surovin in energentov za evrske kupce so v februarju glede na januar zmerno upadle (za odstotek in pol). Polovica padca cen je izvirala iz močnejšega evra napram ameriškemu dolarju (+0,7 %), ki je bil najmočnejši po juniju 2021. Manjši padec cen je bil prisoten pri cenah fosilnih energentov (-1,2 %) in cenah neenergetskih surovin (-2 %). K padcu cen zadnjih so prispevale nižje cene kmetijskih surovin (-2 %), zlasti za pripravo pijač (za šestino), ki so bile medletno že za polovico nižje. Prvič v zadnjih 8-ih mesecih so nekoliko upadle cene kovin (-2,4 %). Padec cen kmetijskih surovin so ublažila dražja umetna gnojil (+5,8 %), zlasti dušikova gnojila (+12,8 %). Med pomembnejšimi cenami fosilnih energentov, ki so relevantne za evropske kupce, se je povprečna cena sodčka nafte brent v februarju drugi mesec zapored zvišala (+5,7 %) in je dosegla 7-mesečni vrh. Povprečna februarska cena je znašala 60 EUR za sodček. K rasti cen nafte so prispevale špekulacije glede ameriškega in izraelskega vojaškega posredovanja v Iranu, ki so se zadnji dan februarja izkazale za pravilne. Razvoj konflikta na Bližnjem vzhodu je dokaj nepredvidljiv in lahko srednjeročno vpliva na višje cene nafte in cen zemeljskega plina zgolj ob uničenju pomembnega dela infrastrukture naftne industrije zalivskih držav in Irana. Prav tako neznanka ostaja sposobnost ZDA za hitro preprečitev iranskega onemogočanja varnega prehoda ladij skozi Hormuško ožino, ki je odvisna od hitrosti uničenja raketnih kapacitet Irana in obvladovanja geografsko razgibanega površja ožine. Vir: Svetovna banka