Vrednost opravljenih gradbenih del je kljub izzivom epidemije covid-19 ostala na podobni ravni kot v predhodnem letu. Gradbeništvo je v letu 2020 izkazalo za 0,5 % manj čistih prihodkov od prodaje, dobiček je bil nižji za 14,2 %. V naslednjih letih lahko pričakujemo višjo rast gradbenih del, skladno z rastjo javnih investicij in ob podpori EU sredstev v zasebnem sektorju.

Višje in hitrejše trošenje bo privedlo do višje gospodarske rasti ter vsaj do začasno višje inflacije ob hitrejšem povpraševanju in omejeni ponudbi. Delež prihrankov v globalnem gospodarstvu se je v letu 2020 močno povečal zaradi nezmožnosti trošenja, a to odpira vrata velikemu in hitremu povečanju zasebne potrošnje, kar pričakujemo v drugem polletju 2021. Prihranki bodo v letih 2021 in 2022 še vedno presegli raven izpred pandemijo.

Z domačimi viri energije je Slovenija zadovoljila 55 % potreb po energiji, glavnino uvoza so predstavljali predvsem naftni derivati in plin. Pokritost porabe električne energije z domačo proizvodnjo je znašala 92,6 %.

Razbremenitve najvišje pri dohodku iz dela, predvsem pri strokovnih in vodstvenih delavcih.

Različna cepiva bodo do sredine leta 2021 dostopna širšemu prebivalstvu, kar bo omogočilo normalizacijo gospodarskih razmer.

Finančni nasvet in izziv za poslovodstvo si preberite v članku Glas gospodarstva. Gostinstvo s padcem, trgovina z rastjo.

V prvem polletju je večina povečevala prihodke, med izzivi pa izpostavljajo spremembe pri povpraševanju na največjih trgih.

Odločitev o lizingu ne sprejemajte zgolj na podlagi primerjave s stroški bančnega posojila. Ovrednotite tudi vrednost fleksibilnosti, ki ga ponuja.

Znotraj predelovalnih dejavnost so tri skupine dosegle med 80· In 90-odstotno rast prodaje, v tujini pa ustvarijo v povprečju kar 98 odstotkov celotne prodaje. To so bile Juteks, AkrapoviČ in Cabltix.

Ste vedeli, da pri Ryanairu kupujete vozovnice prek slovenske aplikacije? Tudi najmočnejše slovenske skupine prodirajo na vse konce sveta.

Predvsem izvoz omogoča predelovalnim dejavnostim rast dodane vrednosti, ki se krepi hitreje kot v EU.

Kvalitetna obveščenost je v poplavi poceni informacij še vedno draga, morda še dražja kot v preteklosti. Ne varčujte na tem področju.

Evroobmocje je dobro prestalo šok zaradi brexita, ki ima vsaj sodec po kazalcu PMI le majhen vpliv na evropsko gospodarstvo.

Slovenija je med mocnimi inovacijskimi državami, a to še ni dovolj. Kaj moramo storiti za to, da se približamo najboljšim inovacijskim družbam?

Prodaja novemu kupcu, visoka izpostavljenost enemu kupcu ali visok delež prodaje v določeno državo so razlogi, ko je smiselno razmisliti o zavarovanju terjatev oziroma njihovemu aktivnejšemu upravljanju.

Kako so se lani izkazale regije in katera podjetja so v posameznih regijah izstopala?

Slovensko gospodarstvo se je lansko leto okrepilo, pri čemer je bila ključna rast izvoznega povpraševanja. Nivo optimizma je sodeč po zadnji anketi visok, vendar nekoliko nižji kot lani. Malo gospodarstvo je tokrat celo bolje razpoloženo od velikih družb.

Izziv za poslovodstvo: »V naši družbi se lotevamo vstopa na nov trg zelo strateško, zato smo izkoristili več informacijskih kanalov, kot so gospodarska diplomacija, dogodkI mreženja Centra za mednarodno poslovanje pri GZS in obiski pomembnih sejmov.«

Predlog davčne reforme GZS in Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije (ZDSS) je usmerjen h krepitvi zaposlovanja v zasebnem sektorju, saj je BDP od predkrizne ravni nižji za štiri odstotke, število delovnih mest pa je nižje kar za osem odstotkov.

Z višjo potrošnjo v storitvenih dejavnostih se vloga le-teh v gospodarski rasti povečuje, kljub velikim pritiskom na cene storitev.