Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se od septembra krepi v vseh skupinah dejavnosti po tehnološki zahtevnosti, z izjemo decembra, ko je bil prisoten nepričakovan padec, verjetno povezan z zaključkom poslovnega leta, ko so bile povprečne cene električne energije nadpovprečno visoke. Gradbena aktivnost je v zadnjem četrtletju nekoliko popustila po močnem predhodnem četrtletju. Vse storitvene dejavnosti so beležile ponovno rast v zadnjem četrtletju lanskega leta, predvsem IKT in gostinstvo. Rast delovno aktivnih se je v zadnjem četrtletju umirila, brezposelnih je bilo decembra 2023 skoraj za desetino manj kot leto prej, pomanjkanje delovne sile je ostalo prisotno, vendar je bilo nekoliko manj izrazito kot v predhodnih četrtletjih.

Podatek o prvi oceni realne spremembe BDP v letu 2023 v Sloveniji, ki je znašal 1,6 %, je bil nekoliko pod našimi pričakovanji (2 %), vendar ni dokončen in bi lahko avgustovska prva revizija podatkov nakazala še na nekoliko višjo rast. Glede na 10-letno obdobje (2,9 %) ali 20-letno obdobje (2,2 %) je bila rast podpovprečna, vendar še vedno precej višja kot v območju evra, kjer je v 2023 znašala 0,5 %.

Nemčija ključna zaviralka gospodarske rasti v območju evra v letu 2023.

Kljub krčenju BDP v 3. četrtletju (−0,2 % glede na 2. četrtletje po prvi oceni) so bili kasneje objavljeni podatki o gibanju prihodkov v tržnih storitvah relativno dobri, kar dviguje pričakovanja o morebitnem kasnejšem popravku rasti BDP za zadevno četrtletje.

Predelovalne dejavnosti, ki se spopadajo s šibkejšim povpraševanjem po blagu, bodo iskale načine za doseganje višje produktivnosti tudi z uporabo umetne inteligence v številnih procesih.

Povračila stroškov v zvezi z delom in drugi dohodki iz delovnega razmerja.

Analitika GZS je na upravnem odboru GZS predstavila izhodišča za mini davčno reformo, ki jo vidi kot ustrezen ukrep na poti do doseganja ambicioznega cilja 100.000 EUR dodane vrednosti na zaposlenega do 2030 (BCG, september 2023). Izoblikovali smo sedem ključnih izhodišč, ki nudijo ustrezno razvojno spodbudo za poslovanje gospodarstva.

Gospodarske napovedi za zadnje četrtletje leta 2023 kažejo na upočasnitev rasti na globalni in evropski ravni, skupaj s povišano inflacijo.

Za izvršitev plačilnega prometa v tretje države je potrebno izpolnjevati ustrezna pravila in pogoje.

Objavljamo 100 največjih družb v IKT (storitvenem) v letu 2022.

Visoka zadolženost v času višjih obrestnih mer.

Šibkost v predelovalni dejavnosti in negotovost v makroekonomskem okolju znižujeta pričakovano rast cen surovin.

Rast BDP je zaznamovana z izrazitim krčenjem obsega zalog in uvoza. Krčenje visokih zalog pretekle proizvodnje omogoča nadomeščanje manjšega uvoznega povpraševanja in ohranitev rasti končne potrošnje.

Okoli 185 tisoč subjektov malega gospodarstva ustvari 57 % dodane vrednosti.

V območju evra je nedavni spomladanski vzpon rasti v drugem četrtletju izgubil zagon, saj je vse večji upad indikatorja v proizvodnji spremljala počasnejša rast v storitvenem sektorju. Prednost šibke gospodarske slike v območju evra je, da se zmanjšujejo inflacijski pritiski pri energentih in surovinah.

Ločiti je treba med preteklo in dinamično bonitetno oceno ter splošnim gospodarskim stanjem v gospodarstvu in situacijo pri povsem konkretnem podjetju.

Največjih 100 družb energetske dejavnosti v letu 2022 po ustvarjenem celotnem prihodku.

Cene elektrike so se v 2023 umirile, vendar še vedno predstavljajo višji delež stroškov v strukturi odhodkov kot pred energetsko krizo.

Finančni rezultati družb so bili v 2022 pod pričakovanimi, saj so se povečali predvsem prihodki od prodaje, medtem ko sta bili rasti dodane vrednosti in EBITDA precej šibkejši.

Koliko bo 3-mesečni Euribor čez 1 leto? Izziv za poslovodstvo: Smo srednje veliko podjetje, ki je umeščeno v sredino verige vrednosti. Smo v fazi načrtovanja potrebnih finančnih virov za financiranje obratnega kapitala in investicij v prihodnjem srednjeročnem obdobju. To moramo narediti, da lahko oblikujemo predlog upravi glede izplačila dela bilančnega dobička, ustvarjenega v preteklem letu. V preteklih letih smo optimizirali upravljanje obratnega kapitala, ker so bili naši kupci v tujini ter delno doma naklonjeni krajšim plačilnim rokom za prodano blago, prav tako pa so bili naši ključni dobavitelji v tujini (velike multinacionalke) naklonjeni podaljševanju naših plačilnih rokov. Rastoč Euribor je naklonjenost obeh skupin pri plačilnih rokih zmanjšal oz. spet lahko dosegamo boljše cenovne nabavne pogoje v primeru takojšnjega plačila in boljše prodajne cene v primeru podaljšanih plačilnih rokov kupcev. Ali lahko zaupamo forward krivulji 3-mesečnega Euriborja, da bo ta vrh dosegel v oktobru pri 3,7 % in se bo kasneje z njegovim zniževanjem zopet zmanjšala potreba po financiranju obratnega kapitala? Za financiranje obratnega kapitala se moramo namreč zadolževati, obrestna mera pa je sestavljena iz 3-mesečnega Euriborja in pribitka.

Glede na aprilske cene surovin Svetovna banka v preostanku letošnjega leta pričakuje podobno raven cen. V prvih letošnjih štirih mesecih se je večji padec cen že zgodil. V preostanku leta naj bi se cene energetskih surovin zvišale za dobra 2 %, cene ne-energetskih pa znižale za dobre 3 %, med njimi cene kmetijskih surovin za 2,2 %, cene industrijskih surovin pa zvišale za 1 %. Cene gnojil naj bi se znižale še za 9 %, kovin in mineralov za 5 %.

Slovenija je v 2022 najbolj povečala izvoz v primerjavi z letom 2021 v Švico, in sicer za 5,8 mrd EUR, kjer po metodologiji Statističnega urada pretežen del izdelkov predstavljajo posli oplemenitenja (uvoz in ponovni izvoz). V nadaljevanju je najbolj porasel izvoz v Italijo, in sicer za 1,5 mrd EUR, na Hrvaško za 1,3 mrd EUR, v Avstrijo za 1 mrd EUR, v Nemčijo za 728 mio EUR, v Rusko federacijo za 327 mio EUR, na Madžarsko za 290 mio EUR, v Srbijo za 227 mio EUR, na Češko za 198 mio EUR in na Slovaško za 175 mio EUR.

Izziv za poslovodstvo: S pomembno novo stranko se dogovarjamo za podpis večletne pogodbe, ki za nas predstavlja dvig proizvodnih kapacitet za 30 % in visoko rast investicij. Smo tik pred podpisom pogodbe, pri čemer ostajata odprti vprašanji cene in klavzule, vezane na ceno energentov. Kako lahko predvidljivo zaščitimo prihodnjo dobičkonosnost poslovanja oz. na kaj moramo biti posebej pazljivi?

Splošno mnenje je vse bolj naklonjeno scenariju, da je energetska kriza za nami. Neodvisni napovedovalci menijo, da bo glavnino rasti industrijske proizvodnje v svetu še vedno prispevala Kitajska.

Nizka gospodarska rast in povišana inflacija sta bolj kot ne univerzalni v območju srednje in vzhodne Evrope. V državah srednje in vzhodne Evrope (14) je bilo februarja še vedno nekoliko več držav (6), katerim so neodvisni analitiki znižali pričakovanja o gospodarski rasti kot tistih, ki so jim jih zvišali (4). Nasprotno je bilo pri gibanju cen, saj so ocene o večji rasti uskladili navzgor pri dveh tretjinah držav.

Izziv za poslovodstvo: Obrestne mere so se v zadnjem času hitro dvignile, kar nam v osnovi ne predstavlja preglavic na strani obveznosti. Smo uspešno proizvodno in izvozno usmerjeno podjetje (d.o.o.), ki ima presežek denarnega toka iz poslovanja nad investicijami v osnovna in obratna sredstva. Izziv je torej v tem, kako tekoče oplemenititi denarne presežke do morebitnega prevzema kakšne družbe, kar je zapisano v naši strategiji. Ali naj denarna sredstva namenimo za nakup dolgoročne obveznice ali dolgoročno vezavo depozita?

Spodbujevalni ukrepi na Kitajskem, elektrifikacija in omejene zaloge bodo vplivale na rast cen industrijskih kovin.

Izziv za poslovodstvo: Smo uveljavljeno podjetje, ki ima dokazano konzervativno organizacijsko strukturo, ki nam onemogoča uporabo različnih inovacij mladega dela razvojne ekipe. Mislimo, da bi lahko naša razvojna ekipa ustvarila še več inovacij, če bi imeli lastno upravljavsko strukturo in bili ločeni od drugih sodelavcev. Mladim, prodornim sodelavcem bi želeli ponuditi tudi lastniški delež v novem podjetju, ker bi ti tako najbolje prispevali k poslovnem razvoju novega podjetja. Katere spodbude za podjetništvo so v tem primeru na voljo in bi bile v tem primeru relevantne?

Razvita gospodarstva in še posebej države srednje in vzhodne Evrope bodo zaradi večje uvozne odvisnosti od energentov (pretežno fosilnih goriv) beležilo verjetno nizko rast. Veleprodajne cene nafte in zemeljskega plina bodo še naprej krojile gospodarske trende v državah uvoznicah energentov.

Države zahodnega Balkana naj bi v 2023 ušle recesiji. V državah zahodnega Balkana, kamor vštevamo območje bivše Jugoslavije, brez Slovenije in Hrvaške ter še Albanijo, naj bi se realna rast BDP v 2023 umirila s 3 % na 1,9 %, pri čemer naj bi po rasti izstopali Kosovo (+3,3 %) in Črna gora (+3,0 %).

Na GZS deluje Inštitut za strateške in gospodarske raziskave (ISGR), namenjen najzahtevnejšim analizam in modeliranju dolgoročnih scenarijev gospodarskih gibanj.

Povišana inflacija zmanjšuje realne dohodke in s tem zasebno potrošnjo, ki je bila doslej najpomembnejši steber rasti Višegrajskih držav po pandemiji. Cene energije bodo ostale visoke, kar bo po naši oceni preprečevalo hiter odboj gospodarske rasti.

OECD ocenjuje, da se bo gospodarska rast v evro območju upočasnila s 3,1 % v 2022 na 0,3 % leta 2023.

Kljub visokem pomenu evropskih trgov za izvoz slovenskega blaga, se je v zadnjem desetletju izvoz v povprečju hitreje povečal v Ameriko (+12 %), Afriko (+9 %), Azijo (+9 %) in Oceanijo (+6 %). Izvoz v Evropo je porasel v povprečju za 5,1 % na leto.

Potencialni razpleti treh trenutno največjih vprašanj, s katerimi se ukvarja gospodarstvo, bodo narekovali gibanje cen surovin in gospodarskih trendov.

Izzivi dobavljivosti in cene so zajeli tudi trg električne energije. Enostavnih rešitev ni na vidiku.

Poleg dveh večjih tveganj - recesije zaradi energetske krize ter višje inflacije od pričakovane, so na vidiku tveganja šibke rasti Kitajske zaradi politike ničelne tolerance do okužb s covidom-19, prehranska negotovost ter dolžniška kriza.

Geopolitična tveganja narekujejo trende cenam energentov in hrani.

Cene surovin v luči geopolitičnih dogodkov v vzhodni Evropi

Kaj nedavni dvig obrestnih mer pomeni? Izdaja obveznice ali najem posojila.

Širjenje prakse zaračunavanja negativnih obrestnih mer na poslovne presežke kot izziv.

Največja dohodninska reforma v zgodovini Slovenije prinaša gospodinjstvom okoli 250 milijonov evrov več razpoložljivih sredstev v 2022.

Kljub oteženim razmeram, različnim nihanjem kazalnikov, ECB v marčevski napovedi ne vidi možnosti recesije za evroobmočje v letu 2022. Pritisk na Evropsko komisijo in države članice, da povečajo uporabo ukrepov za blaženje visokih cen energentov na gospodarstvo, pa vseeno raste.

Geopolitična tveganja so se uresničila in bi lahko pomembno zavrla gospodarsko rast v letih 2022-2023. BDP na prebivalca v Sloveniji realno še za desetino nižji kot v EU-27.

Politična tveganja v regiji so najvišja po letu 1990. Visoka rast cen lahko poveča politično in socialno nestabilnost.

Gospodarska zbornica Slovenije je v času predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije organizirala cikel tedenskih poslovnih klepetov z gospodarstveniki iz držav članic Evropske unije. Predstavljamo drugo polovico sodelujočih držav.

Ocena vaše dolgoročne konkurenčnosti je najbolj ključna pri vaši odločitvi o širjenju proizvodnih kapacitet. Izziv za poslovodstvo: Invazija Rusije v Ukrajini je vplivala na popolno zamrznitev poslovanja z B2B kupci iz Ukrajine in Rusije. Ta dva trga predstavljata 7 % prodaje, vendar 10 % EBITDA, pomembna pa sta bila tudi z vidika obratnega kapitala, saj smo za svoja naročila prejemali avanse v trdi valuti (običajno v USD). Naši proizvodi (stroji) so namenjeni uporabi v agroživilski industriji (segment proizvodnje hrane po sodobni tehnologiji in standardih), zato nas zanima realna ocena, kdaj bomo spet lahko poslovali na teh dveh trgih. Oblikovanje osnovnega scenarija dogodkov je potrebna, saj se pravkar odločamo o večji investiciji, ki bo dvignila naše proizvodne kapacitete na našem področju.

Ruski napad na Ukrajino je bil veliko presenečenje za trg surovin, trg delnic, obvezniški, valutni trg kot tudi za realno gospodarstvo, pri čemer imamo v mislih gospodarsko poslovanje med državami, še posebej med EU-27 ter Ukrajino, Rusijo in Belorusijo. Po desetih dneh od pričetka invazije je precej težko določiti prihodnji razplet dogodkov, ki bo pomembno vplival na gibanja na prej omenjenih trgih. Zato bomo poskušali oceniti ključne spremembe na teh področjih.