Zapri

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 23. do 29. oktobra 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 23. do 29. oktobra 2021

BDP v EU-27 se je v 3. četrtletju okrepil za 2,1 % in v območju evra za 2,2 % glede na predhodno četrtletje, kar je bilo nad našimi pričakovanji (2 % za območje evra). Po začasnih podatkih za 11 gospodarstev, ki predstavljajo 91 % BDP EU-27, se je rast pospešila v Španiji (s 1 % v 2. četrtletju na 2 %) in Franciji (s 1,3 % na 3,0 %), medtem ko se je upočasnila v Nemčiji (s 1,9 % na 1,8 %). V Avstriji je rast ostala visoko, pri 3,3 %, vendar je bila nižja kot v 1. četrtletju (+4,0 %). Države z večjim delom storitvenega dela gospodarstva so tako svojo rast nekoliko bolj okrepile, natančnejša ocena in podatki za nekatere druge države pa bodo na voljo 16. novembra 2021.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 16. do 22. oktobra 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 16. do 22. oktobra 2021

Vrednost gospodarske klime se je v oktobru (2,2 točke) znižala za 2,5 odstotne točke glede na september oziroma več od naših pričakovanj (pričakovali smo znižanje s 4,7 na 4,0). Negativno so na mesečno spremembo vrednosti kazalnika gospodarske klime vplivali predvsem kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 2,0 odstotne točke), kazalnik zaupanja med potrošniki (za 0,7 odstotne točke) in kazalnik zaupanja v trgovini na drobno (za 0,4 odstotne točke).

Weekly Economic Highlights: Declining export orders in manufacturing depressed the economic climate index

Weekly Economic Highlights: Declining export orders in manufacturing depressed the economic climate index

October’s reading of economic sentiment index (2.2 points) decreased by 2.5 percentage points compared to September what is more than we expected (a rather modest decrease from 4.7 to 4.0). The monthly change in the index was negatively affected mainly by the confidence indicator in manufacturing (by 2.0 percentage points), the consumer confidence indicator (by 0.7 percentage points) and the confidence indicator in retail trade (by 0.4 percentage points).

Storitvena podjetja za 2022 bolj optimistična, po anketi Analitike GZS

Storitvena podjetja za 2022 bolj optimistična, po anketi Analitike GZS

V septembrski aktualni anketi o gospodarskih pričakovanjih v letu 2022 po metodologiji Eurochambres so slovenski gospodarstveniki kot največji izziv pri poslovanju v letu 2022 izpostavili pomanjkanje usposobljenih delavcev ter stroške dela. Največje posledice, povezane z epidemijo Covid-19, ki bodo vplivale na poslovanje podjetij v letu 2022, so motnje v dobavni verigi in morebitni zajezitveni ukrepi. Več podjetij za leto 2022 pričakuje porast glavnih parametrov poslovanja (prodaje, zaposlenih, investicij) kot pa njihov padec, ob tem, da industrijska podjetja pričakujejo slabše splošne pogoje poslovanja, storitvena pa boljše.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 9. do 17. oktobra 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 9. do 17. oktobra 2021

Avgust je mesec, ko zaposleni v Sloveniji koristijo dopuste in se posledično industrijska proizvodnja močno skrči. Tudi avgust 2021 se ni izneveril tej tradiciji, saj je upadla za 14 % glede na julij, od tega v predelovalnih dejavnostih za 15 %. Precej bolj merodajni so desezonirani podatki, ki prilagodijo spremembe za posebnosti takšnega meseca. Industrija se je po teh podatkih okrepila za 1 % (predelovalne dejavnosti za 1,5 %, energetika za 7,2 %, rudarstvo je bilo za desetino šibkejše). Znotraj predelovalnih dejavnostih se je okrepila predvsem proizvodnja za investicije (+5,6 %). V predelovalnih dejavnostih smo pričakovali desezonirano 1,2-odstotni padec, ki bi odražal težave v verigi vrednosti, vendar je bila dejanska sprememba pozitivna (+1,5 %).

Weekly Economic Highlights: Pandemic having less impact on services

Weekly Economic Highlights: Pandemic having less impact on services

As expected, exports of goods fell from EUR 3.5 billion (July figure) to EUR 2.8 billion in August, which is mainly due to the seasonal effect (manufacturing company usually have collective holidays in August). Compared to August 2020, exports were a quarter higher.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 2. do 8. oktobra 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 2. do 8. oktobra 2021

Septembrski globalni kompozitni indikator nabavnih managerjev se je povečal na 53 (z avgustovske vrednosti 52,5), kar je predvsem posledica dviga v storitvenih dejavnostih. V ZDA, območju evra, Združenem kraljestvu, Indiji, Braziliji in Rusiji se je indikator izboljšal, poslabšal se je le na Japonskem in v Avstraliji. Najbolj se je povečala komponenta vhodnih in izhodnih cen, kar pomeni verjetno tudi kasneje dvig cen blaga in storitev za potrošnike. V storitvah so se pričakovanja o prihodnjem poslovanju močno izboljšala, dinamika prihodnje zaposlenosti pa se je okrepila nekoliko manj.

Višje cene surovin in materiala bodo znižale bruto maržo

Višje cene surovin in materiala bodo znižale bruto maržo

V letu 2021 bo velik pritisk višjih cen surovin in materiala na izkazano dodano vrednost podjetij. V 2020 so družbe v mnogih panogah beležile zgodovinsko najvišje marže. V 2021 pričakujemo padec bruto marže, a zaradi rasti povpraševanja še vedno krepko rast dodane vrednosti.

Nakup energentov kot ključna postavka pri gibanju prihodnje dobičkonosnosti

Nakup energentov kot ključna postavka pri gibanju prihodnje dobičkonosnosti

Preverite scenarije sprejemljivih cen pri kupcih in možnosti dobave energentov od trgovcev z energenti.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 25.  septembra do 1. oktobra 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 25. septembra do 1. oktobra 2021

Globalni proizvodni indeks JP Morgan se septembra pričakovano ni spremenil (54,1), kar je bila tako posledica rasti novih naročil kot tudi nadaljevanja težav v verigah vrednosti in pomanjkanja materialov (surovin in polproizvodov). Tako vhodne (nakupne cene) kot izhodne (prodajne) cene se povečujejo, s čimer podjetja ohranjajo svojo maržo v aktualnih okoliščinah. Med 31 državami je rast proizvodnje beležilo 24 držav, od tega je bilo na prvih desetih mestih 9 evropskih. Na tretjem mestu so denimo bile ZDA. Slabša situacije je bila v Aziji, kjer je bilo med 12 najnižjimi vrednosti indeksa 10 azijskih. Krčenje proizvodnje je bilo zabeleženo na Tajskem, v Maleziji, Mjanmaru in Vietnamu, v Mehiki in Rusiji.